Boris Jaušovec
Vrh voditeljev članic EU v Bruslju sta zaznamovali čustvena razprava o pravicah oseb LGBTIQ na Madžarskem in neenotnost glede nemško-francoskega predloga za vrh z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Proti so bile baltske države, Poljska in Nizozemska. Nesoglasje je pustilo grenak priokus za nemško kanclerko Angelo Merkel, za katero je bil to predvidoma zadnji vrh EU.
Danes končani vrh se je v četrtek začel v znamenju pisma sedemnajstih voditeljev članic EU, med katerimi ni slovenskega premierja Janeza Janše, s pozivom k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ. Pismo je odziv na sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU diskriminira ljudi na podlagi spolne usmerjenosti. Slovenska vlada je sporočila, da zavzema nevtralno držo, saj bo kmalu predsedovala EU in bo nevtralna pogajalka.
"To je napačno sporočilo," meni profesorica prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik. "Kot predsedujoča država članica EU bi morali nastopiti kot varuhi prava in vrednot EU, vključno s človekovimi pravicami, ki jih Madžarska tepta. Jasno bi morali povedati, da bo prioriteta našega predsedovanja take kršitve preprečevati. V takih primerih nevtralnost pomeni podporo kršitvi. Znan je rek, da je za prevlado zla dovolj, če smo tiho. Trenutna slovenska pozicija je obenem razočaranje, saj smo pred 30 leti v ustavo zapisali prepoved diskriminacije glede na spolno usmerjenost in enakost pred zakonom. To je bilo zapisano kot skupna vrednota nove slovenske države in družbe. Sedaj to relativiziramo. Sodne prakse EU glede pravic istospolno usmerjenih je veliko in jasno je, da madžarski zakon te pravice omejuje."
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že v sredo napovedala ukrepanje zaradi madžarskega zakona, ki prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti za mladoletne. Madžarskim oblastem so že poslali pismo, v katerem so izrazili pravne zadržke, in čakajo odgovor. Vsekakor je bila razprava voditeljev na vrhu poglobljena, intenzivna in težka. Še posebno čustven je bil nastop luksemburškega premierja Xavierja Bettela, poročenega z moškim, je poročala STA. Prav Bettel je danes javno potrdil neuradne navedbe s prejšnjega večera, da sta Madžarski v bran stopili le Slovenija in Poljska, vsi drugi so izražali zaskrbljenost. Še zlasti ostra je bila menda izmenjava med madžarskim in nizozemskim premierjem, Viktorjem Orbanom in Markom Ruttejem. Rutte naj bi bil Orbanu celo predlagal sprožitev 50. člena, ki opredeljuje izstop članice iz EU.
Janša je danes dejal, da Slovenija in še mnoge druge države ne želijo biti del novih delitev v Evropi. Pojasnil je, da niso sprejemali stališč, temveč je šlo za iskreno izmenjavo mnenj. In da so se vroča začetna stališča umirila, ko se je ugotovilo, da so v glavnem temeljila na medijskem poročanju. Sploh pa je opozoril, da obstajajo pravni mehanizmi, ki jih lahko sproži Evropska komisija, če ima kakšna država članica problematičen zakon: "Na koncu dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi spoštovati."
Voditelji so pozdravili napredek pri cepljenju proti covidu-19 v uniji, obenem pa opozorili pred širjenjem nove različice virusa delta in pozvali k usklajenim ukrepom, zlasti pri odpiranju meja EU. Izrazili so zadovoljstvo glede dogovora o digitalnem covidnem potrdilu, ki naj bi ga uvedli 1. julija. Portugalski premier Antonio Costa je izrazil upanje, da bodo finančni ministri EU na zasedanju 13. julija potrdili prvih dvanajst nacionalnih načrtov, ki so že dobili pozitivno oceno Evropske komisije. Slovenskega ni med njimi. Janša je dejal, da bo komisija pozitivno oceno slovenskega načrta zelo verjetno sporočila ob obisku v Sloveniji z začetkom predsedovanja Svetu EU 1. julija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
