Novi mednarodni posrednik v Bosni in Hercegovini: "Nisem veliki vezir, ampak politik!"

"Nisem veliki vezir, temveč politik, ki ga je izbrala in imenovala mednarodna skupnost," je ob primopredaji poslov iz roka dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, Avstrijca Valentina Inzka, dejal njegov nemški naslednik Christian Schimdt. Nekako vizionarsko je za nemški radio BR24, glede na razmere v državi, ki je tudi 16 let po koncu vojne razdeljena na bolj ali manj etnične skupnosti, dodal: "Lahko sem prijateljsko usmerjen, lahko pa sem, če bo to potrebno, tudi precej trd in neugoden." In pribil za konec: "Moj največji uspeh bo, če bi lahko bil zadnji mednarodni predstavnik v BiH."

Spet grožnje o razpadu države

Inzko je bil v Bosni in Hercegovini dolgih dvanajst let, več kot skoraj vsi njegovi predhodniki skupaj. Položaj mednarodnega predstavnika v razrušeni in skregani državi je uveljavil daytonski sporazum, ki je pod patronatom ZDA leta 1995 končal triinpolletno vojno, v kateri je umrlo okoli sto tisoč ljudi, več kot dva milijona pa jih je moralo zapustiti domove. Mnogi so mu očitali, da je bil premehek, a na koncu mandata je udaril po mizi: spremenil je kazenski zakonik in uvedel zaporne kazni za vse, ki zanikajo sodno dokazana dejstva o vojnih zločinih, vključno z genocidom v Srebrenici, ter nagrajujejo ali poveličujejo storilce teh zločinov. S tem je razjaril bosanske Srbe z njihovim voditeljem Miloradom Dodikom na čelu, ki so poleg običajnih žalitev, zlasti na družbenih omrežjih, zagrozili s posledicami za celotno državo, med drugim obudili grožnje z razpadom BiH, parlament v Banjaluki pa je v petek z glasovi vseh srbskih poslancev sprejel sporna zakona, s katerima je onemogočil izvajanje Inzkovih ukrepov na območju entitete ter obenem uvedel stroge kazni za vse, ki žalijo ali zasmehujejo ime in simbole Republike srbske. Bošnjaški poslanci v parlamentu Republike srbske so sicer napovedali, da bodo uveljavitev spornih zakonov preprečili s sklicevanjem na zaščito vitalnega nacionalnega interesa.

Bosna in Hercegovina je še daleč od sprave, a mednarodni predstavniki so vseeno zadržano optimistični. "Zdravljenje je proces. To je najvažnejše. Ne kazni. Potrebna je katarza, da se zavedamo, priznamo in obžalujemo vsako nedolžno žrtev. Vsako! Poleg tega obstajajo pravnomočne odločitve mednarodnih sodišč. V Bosni in Hercegovini živijo trije dobri narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Ni slabih narodov in tudi kolektivne krivde ni, krivda se vedno nanaša na posameznike, ki imajo ime in priimek. Poleg tega obstaja obvezna direktiva Evropske unije iz leta 2008, o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom, kjer se omenja tudi 'denying crimes of genocide' - negacija vojnih zločinov. Vse je torej usklajeno," je v pogovoru z našo novinarko Vanesso Čokl predzadnji dan mandata dejal odhajajoči 72-letni Inzko. Ob slovesu je dejal, da je Bosna in Hercegovina eden najlepših krajev na svetu in država, v kateri je veliko več dobrote kot zla in sovraštva. Dejal je tudi, da "hiša ni pretesna, če ni doma prepirov", s čimer je opisal BiH, pri tem pa dodal, da je v njej prostora za vse. "To hišo je treba graditi na resnici, resnica nas bo osvobodila in je temelj pravičnosti."

Mednarodni predstavnik za zdaj ostaja

Christian Schimdt, star 64 let, nekdanji nemški minister za kmetijstvo, ki pripada bavarski konservativni stranki CSU, ima kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti široke pristojnosti v 3,3-milijonski BiH - med drugim lahko sprejema zakone in odstavlja visoke funkcionarje, in to ne glede na odločitve tamkajšnjih parlamenta in vlade. Toda po mnenju bosanskih Srbov in tudi njihove zaveznice Rusije je bilo njegovo imenovanje nezakonito in ga ne priznavajo. Dodik je tako v soboto zvečer, le nekaj ur pred menjavo mednarodnega predstavnika, ponovil, da se Schmidt "lažno predstavlja" kot visoki predstavnik, saj "on to ni". Poleg tega je ocenil, da Schmidtova agenda sploh ni v pristojnosti visokega predstavnika. Nemec je kot svoji prednostni nalogi na položaju izpostavil približevanje BiH EU in ustavitev bega možganov, saj naj bi kar 70 odstotkov mladih v BiH želelo oditi v tujino. Obenem se je odločno zavzel za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH in podprl zadnji ukrep svojega predhodnika.

Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) je sicer pred dobrim tednom dni zavrnil predlog rusko-kitajske resolucije za ukinitev položaja visokega predstavnika za BiH. Rusija in Kitajska, obe stalni članici VS ZN, sta predlagali, da bi položaj postopoma ukinili do konca julija prihodnje leto, vendar pa sta za resolucijo na koncu glasovali sami, vseh 13 preostalih članic VS ZN se je vzdržalo. Rusija si že dlje časa prizadeva za ukinitev urada visokega predstavnika, ker po njenih trditvah dela proti interesu Srbov. Uradna Moskva maja letos ni podprla imenovanja Schmidta s strani usmerjevalnega odbora Sveta za uresničevanje miru in še zdaj vztraja, da to imenovanje ni veljavno, ker ga ni potrdil tudi VS ZN.