Odnosi med hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom države Zoranom Milanovićem so se v zadnjih dneh znova zaostrili, razlog pa je imenovanje novega direktorja vojaške varnostno-obveščevalne službe (VSOA). Obrambni minister Mario Banožić je predlagal generala Mija Validžića, vendar Milanović, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske in hud nasprotnik vsake Banožićeve poteze, ne želi podpisati njegovega imenovanja. To ni njegov kandidat, se razume z znova kontroverzne tiskovne konference Milanovića v Zagrebu.
Novega direktorja po hrvaški zakonodaji morata imenovati predsednik republike in predsednik vlade na predlog obrambnega ministra. Trenutni direktor VSOA Ivica Kinder je konec minulega leta odstopil zaradi finančnih malverzacij, mandat pa se mu bo iztekel 10. julija.
Banožić je predlagal Validžića, v ponedeljek pa je izrazil pričakovanje, da bo Milanović v naslednjih dneh podpisal njegovo imenovanje. Plenković je na ponedeljkovi novinarski konferenci napovedal, da bo Kinder ostal na tem položaju, dokler ne bo dogovora o njegovem nasledniku. Validžića je označil za najboljšega kandidata ter obenem ocenil, da trenutni zaplet ne ogroža nacionalne varnosti.
Milanović novinarju Jutarnjega lista prepovedal udeležbo na tiskovni konferenci
Urad hrvaškega predsednika novinarju časnika Jutarnji list ni odobril akreditacije za današnjo tiskovno konferenco Zorana Milanovića na temo imenovanja novega direktorja vojaške varnostno-obveščevalne službe. Predstavniki medijske hiše Hanza Media po besedah Milanovića nimajo dostopa na Pantovčak.
Kot poroča Jutarnji list, so v uradu predsednika zavrnili prošnjo za akreditacijo njihovemu novinarju Krešimirju Žabcu. Opozorili so, da je to prvič, da so novinarju brez kakršnegakoli razloga onemogočili opravljanje svojega dela.
"Precej sem šokiran nad ravnanjem tiskovnega predstavnika predsednikovega urada Nikole Jelića," je izjavil novinar. Dodal je, da se zaveda, da je Jelić (nekdanji novinar, op. ur.) to storil po navodilih predsednika Milanovića, in poudaril, da mu doslej še noben predsednik, premier, minister ali državna ustanova niso prepovedali udeležbe na lastni novinarski konferenci.
"Ne glede na to, kako zelo jim ni bilo všeč moje pisanje in se niso strinjali z mojimi pogledi, so bili vedno pripravljeni odgovoriti na moja vprašanja. Predsednik Milanović na to očitno ni pripravljen in se je odločil za cenzuro novinarjev, katerih pogledi in besedila mu niso po volji," je ocenil Žabec.
Na vprašanje, zakaj je novinarju Jutarnjega lista prepovedal udeležbo, je na tiskovni konferenci odgovoril tudi Milanović: zato, ker da izdajatelj časnika, Hanza Media, "ni medijska hiša". "To je kartel. Ljudje organizirajo cigansko svatbo, ne romsko, v Splitu. Kdorkoli je poročal od tam, zame ni novinar," je dejal.
Milanović je s tem namigoval na praznovanje 80-letnice obstoja časnika Slobodna Dalmacija, kjer je bil častni gost hrvaški premier Andrej Plenković. Slobodna Dalmacija je tako kot Jutarnji list del medijske hiše Hanza Media.
Ogorčeni odzivi: Urad predsednika ni zasebni prostor ...
Ravnanje predsednika države sta že obsodila hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek ter Hrvaško novinarsko društvo (HND).
"Šokirana sem nad sporočilom, ki ga Zoran Milanović pošilja novinarjem in celotni javnosti z odločitvijo, da novinarju Jutarnjega lista prepove spremljanje tiskovne konference v uradu predsednika," je ministrica sporočila v izjavi za javnost in dodala, da Milanović v svojem mandatu sistematično napada institucije.
Predsednik HND Hrvoje Zovko pa je Milanovićevo ravnanje označil za nesprejemljivo in nedopustno prakso. "Vsak je lahko nezadovoljen s pisanjem posameznega novinarja in medija, a zato obstajajo druga orodja, kot je novinarsko častno razsodišče, ne pa odvzem akreditacije za spremljanje tiskovne konference," je povedal za hrvaško tiskovno agencijo Hina.
Urad predsednika ni zasebni prostor, v katerem lahko nekdo določa, kdo in kaj bo nekdo lahko delal, je poudaril Zovko: "Dolžnost vsakega politika je, da odgovori na vprašanja, enako velja za predsednika republike."
Stroka sicer meni drugače. Predavatelj na oddelku za forenziko na splitski univerzi Tonći Prodan je za hrvaško nacionalno televizijo HRT danes poudaril, da VSOA igra zelo pomembno vlogo pri vprašanju varnosti in stabilnosti države. Milanović pa je danes napovedal, da imenovanja Validžića ne bo podpisal. Na izredni novinarski konferenci je izjavil, da "ljudje, ki dopustijo, da jih vpletejo v takšne situacije, niso za nobeno funkcijo" oziroma so se sami izključili kot kandidati, "ker so privolili sodelovati v takšnih manipulacijah". "Kandidata ne bomo izbrali, ker ga ni. Kakšen Validžić?" Tako Milanović na tiskovni konferenci. Hrvaški predsednik trdi, da je kompromitirana nacionalna varnost.
Poudaril je, da je VSOA ena od treh agencij, kjer se vodjo izbere izključno s soglasjem predsednika in premierja. Ob tem je še ocenil, da gre za poskus rušenja ustavnih in zakonskih pravil, in Plenkovića pozval na sestanek. Na njem bi po besedah Milanovića govorila o tem problemu in drugih nerešenih kadrovskih vprašanjih, tudi imenovanjih veleposlanikov, ki so že dolgo predmet nesoglasij med Banskimi dvori in Pantovčakom.
Po hrvaški ustavi končno odločitev o imenovanju in odpoklicu vodij diplomatskih misij v tujini sprejme predsednik republike ob predhodnem sopodpisu predsednika vlade.
Premier in predsednik države se v zadnjih letih nista uskladila o nobenem imenu. Plenković je nekatere pretekle Milanovićeve predloge označil za nesprejemljive, medtem ko Milanović ponavlja, da želi preprečiti vladajoči HDZ, da zaseže vse, kar lahko.
Večje število veleposlanikov je ob koncu leta 2018 oziroma v začetku leta 2019 nazadnje imenovala predsednica države Kolinda Grabar Kitarović. Med njimi je bil tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić.
