Vojislav Bercko
Na nadzorni točki Majorska v vzhodni Ukrajini so tekle solze. Toda to, kar je v pet let trajajoči državljanski vojni v Ukrajini redkost, so bile solze veselja. Proruski uporniki iz regij Doneck in Lugansk ter predstavniki kijevskih oblasti so namreč izmenjali zapornike, tako civiliste kot vojne ujetnike, po načelu vsi za vse in več kot sto družinam na obeh straneh frontne črte polepšali slovo od starega leta.
Med izpuščenimi naj bi bili tudi pripadniki zloglasne tajne policije Berkut
Prvi rezultat pariških pogovorov
Dogovor o izmenjavi ujetnikov sta na svojem prvem srečanju po majskih predsedniških volitvah v Ukrajini dosegla ruski predsednik Vladimir Putin, ki bo prav jutri slavil dve desetletji na oblasti, in mladi ukrajinski voditelj Volodimir Zelenski. Toda srečanje v Parizu 9. decembra, ki sta se ga udeležila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, po mnenju analitikov še ni prineslo preboja proti koncu konflikta, ki je doslej terjal okoli 13 tisoč življenj. Na vrhu tako imenovane normandijske četverice so se takrat sicer dogovorili za določene ukrepe za zmanjšanje napetosti med državama in izmenjava ujetnikov je bil eden od teh. V skupni izjavi so voditelji vseh štirih držav zapisali, da so se dogovorili o izvajanju celovite prekinitve ognja in nadaljevanju umika oboroženih sil s konfliktnega območja do marca prihodnjega leta. Putin je rezultat srečanja označil za pomemben korak k zmanjšanju napetosti na vzhodu Ukrajine. "Proces gre v pravo smer," je poudaril Putin. "Rusija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da se ta konflikt konča," je zagotovil. Zelenski pa je po drugi strani priznal, da si je kljub veliki simboliki prvega srečanja z ruskim kolegom in prvemu štiristranskemu vrhu po treh letih želel več. "Lotili smo se mnogih vprašanj in moji kolegi so dejali, da je to zelo dober rezultat za prvo srečanje. Vendar bom odkrit - to je zelo malo, želel sem si razrešiti večje število problemov," je Zelenski izjavil po pariških pogovorih.
Rusija plačala plinski dolg
Ruski energetski gigant Gazprom je ukrajinskemu Naftogazu poplačal 2,9 milijarde dolarjev dolga, ki je nastal z neplačilom tranzitnih dajatev za prenos plina prek ukrajinskega ozemlja v Evropo. Milijardni znesek je namenjen poravnavi v sodnem sporu izpred več let glede pošiljk plina Ukrajini, ki so bile prekinjene novembra 2015. Gazprom bo sicer še naprej dobavljal plin v Evropo preko Ukrajine, a v manjšem obsegu kot doslej.
Kaj bo z Donbasom in Krimom
Toda v odnosih med Ukrajino na eni ter Rusijo in proruskimi separatisti na drugi strani ostaja še nešteto odprtih vprašanj. Vsaj dve sta v ospredju: kakšen bo prihodnji status regij Doneck in Lugansk, znanih pod skupnim imenom Donbas, in kakšna bo usoda polotoka Krim, ki ga je Rusija anektirala spomladi 2014? Okoli 6,5 milijona prebivalcev Donbasa si želi zelo veliko avtonomijo, saj je Rusija zavrnila njihove želje, da bi regijo anektirala podobno kot (strateško pomembni) polotok Krim. In uradni Kijev jim bo to moral slejkoprej zagotoviti. Ruski predsednik Putin je jasno povedal, da se boji, da bi se Donbasu zgodila druga Srebrenica, če bi Ukrajina prevzela nadzor nad tem območjem in na meji z Rusijo. Rusija zato pričakuje, da bo Ukrajina separatistom podelila amnestijo, toda to je glede na močna nacionalistična gibanja v Ukrajini le malo verjetno.
Usoda Krima pa se zdi ne glede na proteste mednarodne skupnosti in s tem povezane sankcije proti Rusiji zapečatena: ostal bo ruski. Putin je prejšnji ponedeljek slovesno odprl železniški most, ki povezuje polotok in Rusijo, že maja lani pa so odprli cestni most čez Kerško ožino. Mostova sta dolga okoli 19 kilometrov.
