V prvem valu pandemije covida-19 so v večjem delu sveta zaprli šole, da bi čim bolj omejili širjenje novega koronavirusa. Kasneje so se šole odprle, ob pojavu novih, bolj nalezljivih mutacij novega koronavirusa pa se države znova odločajo za zaprtje šol. A svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj bo to skrajen ukrep.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ta teden še priporočila, naj bo zaprtje šol v boju proti pandemiji covida-19 začasno in samo na lokalni ravni tam, kjer se okužbe širijo bolj intenzivno.
Obenem je svetovala državam, naj sproti preverjajo aktualne smernice, sploh glede novih različic novega koronavirusa, katerih vpliv organizacija še preučuje. "Če bomo ugotovili, da bolj prizadene otroke kot ostale različice, bomo morda morali prilagoditi epidemiološke ukrepe," so pojasnili.
Na območjih z nižjim številom okužb je po navedbah WHO malo verjetno, da bodo šole žarišča okužbe. Kjer se okužbe hitro širijo, so v šolah nujni zaščitni ukrepi. Šole potrebujejo načrte za preprečevanje in obvladovanje morebitnih izbruhov okužbe, ki vključujejo prezračevanje, čiščenje površin, umivanje rok, sodelovanje s starši, uporabo zaščitnih mask in zagotavljanje razdalje.
WHO še priporoča uporabo zaščitnih mask za otroke, starejše od 12 let pod enakimi pogoji kot za odrasle. Ustrezno medsebojno razdaljo je mogoče doseči z omejitvijo števila učencev v razredu, izmenskim poukom ter omejevanjem mešanja učencev iz različnih oddelkov. V srednjih šolah so potrebni strožji preventivni ukrepi, dijakom pa svetujejo omejitev stikov zunaj šole.
V času zaprtja šol je treba vzpostaviti šolanje na daljavo, ob tem pa ohraniti šolsko prehrano in zdravstvene ambulante ter okrepiti podporo za psihično zdravje.
Kot ugotavlja, zaprtje šol ne vpliva negativno le na znanje otrok, temveč tudi tudi na njihovo fizično in duševno zdravje. Pri tistih iz ranljivih skupin pa se z daljšanjem šolanja na daljavo povečuje verjetnost, da se ne bodo vrnili v šole.
Po spomladanskem prvem valu so se v Evropi epidemiološke razmere jeseni znova začele slabšati, države so sprejemale vse strožje koronske ukrepe. A šole so večinoma pustile odprte in poudarjale, da jih bodo zaprle med zadnjimi.
Njihovo odločenost so na preizkušnjo postavili novi, bolj nalezljivi sev virusa, ki so jih konec decembra lani odkrili v Veliki Britaniji, Južni Afriki in Braziliji.
Največ preglavic novi sev s hitrim širjenjem trenutno povzroča v Angliji, kjer so 6. januarja že tretjič ustavili javno življenje. Britanski premier Boris Johnson dopušča možnost, da se nekateri otroci v šole ne bodo vrnili niti do poletnih počitnic. Na Severnem Irskem bodo šole zaprte najmanj do 5. marca.
Nekatere evropske države so zaradi mutiranega seva novega koronavirusa še dodatno zaostrile ukrepe, zaprle so tudi šole. Med njimi je Nemčija, kjer bodo šole preventivno zaprte do 14. februarja.
Na sosednjem Nizozemskem, kjer se t. i. britanski sev hitro širi, so najstrožje protikoronske ukrepe doslej, ki vključujejo tudi zaprtje šol, uvedli sredi decembra in jih prejšnji teden podaljšali do 9. februarja. Na Irskem se otroci v šolske klopi ne bodo vrnili najmanj do konca meseca.
Avstrijska vlada se je za zajezitev pandemije odločila podaljšati zaprtje javnega življenja do 7. februarja, s tem pa tudi šolanje na daljavo. Pouk v šolskih klopeh, a v izmenah, se bo predvidoma začel po počitnicah - v zveznih deželah Dunaj in Spodnja Avstrija 8. februarja, drugod pa 15. Na Madžarskem so šole zaprte od 11. novembra, predvidoma bo tako ostalo najmanj do začetka februarja.
Po drugi strani so bile šole na Portugalskem kljub visokemu številu okužb in ustavitvi javnega življenja nekaj časa odprte. Portugalske oblasti so se zaradi zaostrovanja razmer ta teden odločile za šolanje na daljavo za dva tedna.
Marsikje pa so se otroci ob izboljšanju razmer januarja začeli vračati v šolske klopi.
V Italiji so tako 7. januarja v šole znova prišli osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol. Od 11. januarja pa se postopoma glede na epidemiološke razmere v posamezni deželi vračajo tudi dijaki višjih srednjih šol, a le za polovico običajnega časa. Ponekod bo pouk za dijake višjih srednjih šol v celoti potekal na daljavo najmanj do 31. januarja.
V Grčiji so 11. januarja odprli vrtce in osnovne šole, ki so bili zaprti od novembra, s 1. februarjem načrtujejo še odprtje srednjih šol.
Na Hrvaškem so v ponedeljek znova sedli v šolske klopi učenci nižjih razredov osnovne šole in dijaki zadnjih letnikov. Za ostale hrvaške učence in dijake v drugem ocenjevalnem obdobju izobraževanje še naprej poteka na daljavo.
Na ta dan se je pouk v šolah po zimskih počitnicah znova začel tudi v Srbiji. Učenci nižjih razredov osnovnih šol so se vrnili v šole, učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole in srednješolci pa imajo pouk mešano - deloma v šolah in deloma na daljavo.
Na Poljskem so se v ponedeljek po več kot dveh mesecih v šole vrnili otroci od 1. do 3. razreda. Ostali osnovnošolci, srednješolci in študenti se še naprej šolajo na daljavo.
Strokovnjaki WHO so lani med pandemijo covida-19 ugotovili, da mlajši od 18 let predstavljajo 29 odstotkov svetovnega prebivalstva, a le osem odstotkov vseh okuženih z novim koronavirusom. Bolj verjetno je, da bo bolezen pri njih potekala v blagi obliki ali brez simptomov.
Glede na študije so otroci, mlajši od 10 let, manj dovzetni za okužbe z novim koronavirusom in tudi manj kužni. Najstniki od 16. leta dalje pa virus prenašajo v enaki meri kot odrasli. Organizacija še poudarja, da je bolj verjetno, da se bodo učitelji okužili zunaj šol kot v njih.
