Vojislav Bercko
V Združenih državah Amerike, pa tudi drugod po svetu se danes spominjajo črnega torka, 11. septembra 2001, ko je 20 pripadnikov teroristične mreže Al Kaida ugrabilo štiri potniška letala, ki so letela nad ZDA. V teh najhujših terorističnih napadih v sodobni zgodovini je umrlo skoraj tri tisoč ljudi, daleč največ v nebotičniških dvojčkih Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, ki sta se po tistem, ko sta se vanju zaleteli ugrabljeni letali, zrušila kot hišici iz kart.
Ameriški odgovor na napade je bil hiter in silovit. Na ukaz tedanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha in v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov so ZDA le nekaj tednov po tragediji skupaj z zaveznicami napadle območja v Afganistanu, kjer naj bi se bili skrivali pripadniki Al Kaide z voditeljem Osamo bin Ladnom, hkrati pa tudi izdatno vojaško podprle sile afganistanskega Severnega zavezništva v boju s talibani. Vse skupaj se je razvilo v najdaljšo vojno, v katero so vpletene ZDA in ki je terjala na stotisoče življenj in traja še danes. Bin Ladna so ameriški obveščevalci izsledili skoraj deset let kasneje v Pakistanu, kjer so ga 2. maja 2011 po odločitvi tedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame likvidirali vojaški specialci. Amerika je vmes, spomladi 2003, takrat brez soglasja Združenih narodov, izvedla še invazijo na Irak, ki je prav tako zanetila dolgoletno državljansko vojno. Na podlagi vseh teh dogodkov je nastala tudi teroristična organizacija Islamska država, ki je od leta 2014 do lani sejala grozo in strah v Iraku in Siriji.
