Na Poljskem te dni obeležujejo 80. obletnico začetka varšavske vstaje proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojno, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Osrednje slovesnosti na varšavskem trgu Krasinski se bo nocoj, na predvečer obletnice, udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.
Prireditve so se v poljski prestolnici sicer začele že v torek, ko sta se poljski predsednik Andrzej Duda in župan prestolnice Rafal Trzaskowski srečala z veterani varšavske vstaje. Duda je na slovesnosti v muzeju vstaje veteranom podelil državna odlikovanja, v govoru pa vstajo označil za enega od temeljnih mejnikov svobode in neodvisnosti Poljske. Spomnil je, da je v vstaji sodelovalo več deset tisoč mladih, ki so bili deležni vojaškega usposabljanja, a niso bili vojaki. Čeprav največkrat niso imeli bojnih izkušenj in orožja, so se borili poti redni vojski, ki je bila takrat ena najboljših na svetu in je imela bogate bojne izkušnje ter sodobno vojaško opremo, je poudaril po poročanju poljske tiskovne agencije PAP.
Na dan začetka vstaje, 1. avgusta ob 17. uri, bodo v skladu s tradicijo v vseh katoliških cerkvah v prestolnici in okolici zvonili zvonovi. Predvidne so tudi druge verske slovesnosti. Varšavska vstaja, ki se je začela 1. avgusta leta 1944, je bila največji oborožen upor proti nemški okupaciji v tedanji Evropi. Skoraj 50.000 oboroženih upornikov odporniškega gibanja Domovinska armada (AK) se je dva meseca borilo v operaciji, ki naj bi trajala le nekaj dni, dokler ne bi prišla na pomoč Rdeča armada takratne Sovjetske zveze. A sicer hiter sovjetski prodor se je tedaj zaustavil nekaj kilometrov pred Varšavo. Sovjetski vodja verjetno ni želel pomagati, ker vstaje ni vodila Sovjetom bolj naklonjena Ljudska armada (AL). Poljaki so se tako borili brez pomoči vse do 2. oktobra, ko je bila vstaja dokončno krvavo zadušena.
Zavezniki so vstajnikom v 63 dneh pomagali zgolj z nekaj pošiljkami, ki so jih odvrgli iz zraka. Med vstajo je padlo 18.000 upornikov, 25.000 je bilo ranjenih. Hkrati je umrlo med 120.000 in 200.000 civilisti, večina v nemških množičnih pobojih po umikih upornikov. Nemška vojska je zabeležila 17.000 smrtnih žrtev. V bojih za Varšavo je bila docela uničena skoraj četrtina vseh stavb v mestu. Po koncu vstaje so nemške čete sistematično požigale še preostale stavbe v mestu, okoli pol milijona meščanov pa izgnale ali poslale v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali novim uporom. Do januarja 1945, ko je Rdeča armada vkorakala v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je leta 2019 na slovesnosti v Varšavi ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno in Poljake prosil za odpuščanje. Zavrnil pa je možnost vojnih odškodnin, pri čemer je vztrajala Poljska. Nemški kancler Olaf Scholz je nato letos med obiskom v Varšavi v začetku julija sporočil, da namerava Nemčija izplačati odškodnino približno 40.000 še živečim žrtvam nemške nacistične okupacije Poljske med drugo svetovno vojno. Podrobnosti ni podal. (zur)
