Od liberalca do trdorokca

Ruske težave se po prihodu Putina na oblast v dveh desetletjih niso zmanjšale, a ga kljub trdi roki še zmeraj podpira zavidljivo število Rusov

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Vladimirja Putina, razmeroma neznanega vodjo obveščevalne službe FSB brez omembe vrednih izkušenj na politični sceni, je tedanji ruski predsednik Boris Jelcin pred dvema desetletjema imenoval za premiera. To je bil že četrti premier pod Jelcinom v pičlih 18 mesecih. Minuli petek je od tega imenovanja minilo natančno 20 let.
Zelo malo ljudi bi takrat verjelo, da bo Rusiji tudi dandanes še vedno vladal Putin. Kot premier ali pa kot predsednik. A Putin je odtlej prevzel celo dominantno vlogo v svetovnih zadevah. Okrogla obletnica njegove oblasti pa sovpada z negotovostjo, piše francoska tiskovna agencija AFP. Nekako se ruske težave v vsem tem dolgem času Putinovega vladanja s trdo roko niso zmanjšale. Nekateri menijo, da so se celo povečale.

Kdo ga bo nasledil?

Vladimir Putin sicer še vedno uživa večjo priljubljenost v lastni državi kot večina voditeljev zahodnega sveta, toda oslabelo gospodarstvo in vedno slabši življenjski standardi so na njegovo priljubljenost vendarle že začeli negativno vplivati. Tako je bilo v zadnjih tednih v Moskvi aretiranih več tisoč protestnikov, kar pomeni največje zatrtje protestov v Rusiji od leta 2012, ko je Putinova vrnitev v Kremelj, ko je bil pred tem ruski premier, sprožila val demonstracij.
Poleg tega ima zdaj pri 66 letih tudi Putin sam težave pri iskanju naslednika. V skladu z rusko ustavo opravlja trenutno svoj zadnji mandat. Vendar je videti, kot da ni osebe, ki bi ga lahko zamenjala, zdaj ko je izkoreninil konkurenco in prevzel nadzor nad večino medijev. Analitiki dvomijo, da se bo Putin, od katerega je bil dlje na oblasti le Josif Stalin, popolnoma odrekel oblasti, ko bo leta 2024 končal svoj že četrti predsedniški mandat.

Liberalni Putin

Razmere v Rusiji so bile zelo drugačne, ko je Putin zmagal na svojih prvih predsedniških volitvah marca 2000.
"Rusija je bila kljub revščini in težavam s kriminalom še vedno demokratična, liberalna država," je dejal novinar Nikolaj Svanidze, ki je večkrat intervjuval Putina na začetku njegovega predsedništva. "Po 20 letih na oblasti ga nič več ne omejuje. Praktično je sultan," je ocenil Svanidze. Morda bi lahko rekel, da je novi car. Politični analitik Konstantin Kalačjov je ocenil, da je Putin začel politično kariero kot liberalec, ki je želel sodelovati z Zahodom, čez čas pa je postal bolj konservativen in sovražen. "Do sredine prejšnjega desetletja je država imela pestro politično življenje in tekmovalne volitve," je dejal Kalačjov. Po oranžni revoluciji v Ukrajini leta 2004, za katero so po ocenah Kremlja bile odgovorne tuje vlade, ki so želele oslabiti ruski vpliv v nekdanji sovjetski državi, se je Putinov odnos do Zahoda spremenil. Z omalovažujočim vedenjem zoper Rusijo ter vmešavanjem v Irak, Libijo in drugod so zahodne države še dodatno razočarale Putina, je Kalačjov dejal francoski tiskovni agenciji AFP. Zaradi tega razočaranja je zavzel ostrejša politična stališča, je ocenil Kalačjov. Februarja 2014 ruske čete anketirajo ukrajinski Krim, aprila istega leta izbruhne še upor ruskih separatistov na vzhodu Ukrajine. Konflikt, v katerem Zahod obtožuje Putina, da podpira separatiste, piše britanska tiskovna agencija Reuters, je doslej terjal že 13.000 smrtnih žrtev.
No, mnogi liberalni Rusi so imeli že od začetka pomisleke o svojem voditelju. Pa čeprav je ameriški predsednik George Bush ml. še leta 2001 na njunem prvem srečanju pri nas na Brdu pri Kranju optimistično izjavil: "Pogledal sem ga v oči. Videl sem, da je zelo neposreden in zaupanja vreden, in imela sva zelo dober pogovor. Videl sem ga v dušo. Je mož, ki je globoko predan najboljšim interesom svoje države ... To je začetek zelo konstruktivnega odnosa."
A Putin je navsezadnje bil agent KGB. Kot premier je bil, denimo, odgovoren za strogo zatrtje čečenskega separatističnega gibanja. Ostajajo še odprta vprašanja o nizu smrtonosnih eksplozij v ruskih stanovanjskih blokih, ki so bile pripisane separatistom. Nekateri trdijo, da so eksplozije, ki so ubile kar 300 ljudi, sprožile domače varnostne službe, da so si s tem ustvarile pretvezo za nadaljnje vojaške akcije v Čečeniji, kjer so si prizadevali za odcepitev od Ruske federacije. Putin je s strogim odzivom na krizo tedaj povečal svojo priljubljenost med širšo javnostjo in si s tem odprl vrata do prve zmage na predsedniških volitvah, kjer je prejel 53 odstotkov glasov. Veliko število Rusov pa še vedno hvali Putina, saj ga vidijo kot osebo, ki je Rusiji povrnil dostojanstvo po ponižujočem propadu Sovjetske zveze in zagotovil stabilnost po turbulentnih spremembah v 90. letih prejšnjega stoletja.

Zgodovinska misija prihodnosti

Analitik in medijski komentator Gregorij Bovt meni, da Putin in ljudje v njegovem bližnjem krogu načrtujejo predsednikov izhod iz Kremlja, s katerim bi lahko ohranili svoj vpliv. Leta 2008 je Putin obšel ustavno omejitev predsedniških mandatov tako, da je ponovno prevzel položaj premiera. Tokrat pa menda razmišlja o ustanovitvi nove institucije. "Ustvarili bodo nekakšen skupni organ za vodenje države. Putin bo tako vedno na čelu," je ocenil Bovt. Podoben sistem obstaja v nekdanji sovjetski državi Kazahstan, kjer ima glavno besedo še vedno nekdanji predsednik Nursultan Nazarbajev.
Toda Putin se najverjetneje ne bo ukvarjal z vsakodnevnim vodenjem države. "Dalje bo pazil na svojo državo, saj želi izpolniti svojo zgodovinsko misijo," je dejal Bovt.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta