Slovaško vlado bo še v tretje vodil Robert Fico. Čeprav je v soboto zvečer po izidih vzporednih volitev dobro kazalo liberalni stranki Progresivna Slovaška evropskega poslanca Michala Šimečke, so se uresničile volilne napovedi zmage nekdanjega slovaškega premierja Roberta Fica in njegove socialdemokratske stranke Smer-SSD. Zmagali so s 23 odstotki, v 150-članskem parlamentu bodo imeli 42 sedežev. Šimečkova stranka Progresivna Slovaška je zbrala 18 odstotkov, na tretjem mestu je s 15 odstotki Glas-SD Petra Pellegrinija, do leta 2020 člana Fičeve Smer-SSD. Nekdanji premier Igor Matovič je s svojo stranko Olano in prijatelji dobil devet odstotkov. Kot poroča slovaški časnik Dennik N, je bila volilna udeležba 68-odstotna, kar je največ po letu 2002, ko se je volitev udeležilo okoli 70 odstotkov Slovakov. Fico bo najbrž šel v koalicijo s stranko Glas. Da so pripravljeni na koalicijska pogajanja, je včeraj potrdil podpredsednik Glasa Erik Tomaš, Pellegrini pa je kasneje dejal, da so odprti za pogovore tudi z drugimi strankami, ki bodo sprejele njihove pogoje.
Orban se veseli sodelovanja s patriotom Ficem
Fico je po zmagi izrazil pričakovanje, da mu bo predsednica Zuzana Čaputova podelila mandat za sestavo vlade, in dejal, da nima smisla pogajati se o sodelovanju v vladi. Čaputova, nekdanja članica stranke Progresivna Slovaška, je dejala, da bo v ponedeljek zaupala sestavo vlade zmagovalcu volitev. Sestava vlade bo izziv za Fica, poročajo slovaški mediji. Šimečka je dejal, da bodo naredili vse, da Fico ne bo novi stari mandatar, saj je njegova zmaga na volitvah slaba novica za Slovaško, še slabša novica pa bi bila, če bi Fico uspel oblikovati vlado, so njegovo izjavo povzele tuje tiskovne agencije. Fico je že v kampanji napovedal, da Slovaška Ukrajini več ne bo pošiljala orožja. V izjavi po volitvah je vojno v Ukrajini označil za veliko tragedijo za vse in pozval k mirovnim pogajanjem, saj da nadaljnje ubijanje ne bo nikomur v pomoč. Po oceni političnih analitikov se bo slovaška zunanja politika, če bo vlado vodil Fico, korenito spremenila in bi utegnila postati podobna Madžarski. Fico je sicer politični prijatelj madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ta mu je za zmago že čestital. "Vedno je dobro sodelovati s patriotom. Se že veselim," je zapisal na družbenem omrežju X.
Slaba gospodarska situacija
Politolog in predsednik slovensko-slovaškega poslovnega kluba Borut Meršak pravi, da je, čeprav so javnomnenjske raziskave pred volitvami kazale drugačen izid, Fičeva zmaga pričakovana. Meni tudi, da so k zmagi prispevali analitiki in politologi, ki da so izražali svoje politične želje. "Vladna koalicija, ki je na oblasti zadnja tri leta, ni imela možnosti. Ljudje so bili razočarani nad njimi. Slovaška je v zelo slabi gospodarski situaciji. Zunanji dolg znaša več kot 60 odstotkov. Po podatkih Eurostata je Slovaška trenutno druga najbolj revna država v EU. Standard je padel, plače so se znižale. Vlada Igorja Matoviča je bila leta 2020 eksperiment. Na prvo mesto so zastavili boj proti korupciji, ki je je bilo v času druge Fičeve vlade precej. V zadnjih dveh letih se sicer ni kaj dosti znižala. Matovič obljub ni izpolnil. Stranka Progresivna Slovaška je ideološko podobna Matovičevi Olano. Ljudje niso upali še enkrat tvegati z liberalci. Uresničilo se je tisto, kar se je napovedovalo že tri leta. Ljudje raje sedejo na avtobus, ki ga vozi lopov, kot pa psihiatrični bolnik. Splošno je znano, da ima Matovič psihične težave in se že leta zdravi. Tisti, ki so nepristransko spremljali dogajanje, ne morejo biti presenečeni. Razlog za Fičevo zmago je tudi v kolektivnem spominu Slovakov. Čeprav je bil tedaj v opoziciji, je najbolj zaslužen za vstop Slovaške v Nato in v Evropsko unijo. Fico je populist in demagog, ki točno ve, kaj želijo ljudje slišati," komentira Meršak.
"Ljudje raje sedejo na avtobus, ki ga vozi lopov, kot pa psihiatrični bolnik"
Dobavo orožja Ukrajini bi prekinila katerakoli vlada
Sogovornik meni, da so skrbi, da bi Slovaška pod Fičevo vlado postala ruski satelit v EU, odveč. "Dejstvo je, da Slovaška v Ukrajino več ne bo pošiljala orožja. Je pa tudi res, da orožja niti več nimajo. Verjamem, da bi zaradi tega dobavo orožja prekinila tudi katerakoli druga vlada. Bo pa Slovaška nadaljevala humanitarno pomoč Ukrajini, kar je včeraj potrdil tudi Fico. Pripravljeni so pomagati tudi pri obnovi. Kar zadeva notranjo politiko, bodo največje zamenjave na vrhu policije in tožilstva, kar je Fico že napovedal. Specialni javni tožilec je že leta Fičev sovražnik, prav tako šef policije. Ko bo možno, ju bo takoj menjal. Tudi za ceno spremembe zakona. Oba sta bila pod prejšnjo vlado imenovana po spremembi zakona, saj nista izpolnjevala pogojev," pravi Meršak.
Fičeva vlada bo levosredinska, čeprav je Fico v preteklosti sprejemal odločitve, značilne za desne stranke, pravi sogovornik. Prijateljevanje z Orbanom traja, odkar je Fico v vlado spravil stranko slovaških Madžarov, s čimer si je pri Madžarih nabral politične točke, še pove. Tudi Meršak meni, da bo Fico najverjetneje šel v koalicijo s stranko Glas-SD. "Je pa Fico že večkrat poudaril, da bosta težko dva bivša predsednika v vladi. Je pa v Glasu močno krilo ljudi, ki so navezani na Smer. Malo verjetno je, da ne bi šli v koalicijo. Edino vprašanje je, kako se bosta dogovorila Fico in Pellegrini. Oba si želita biti predsednika vlade. Prihodnje leto bodo potekale predsedniške volitve. Predsednica Čaputova je že povedala, da ne bo ponovno kandidirala. Pellegrini, ki mu javnomnenjske raziskave dobro kažejo, se še ni izjasnil. Njegova kandidatura ni zelo verjetna, a izrecno ni rekel ne. Najresnejši kandidat je za zdaj nekdanji zunanji minister Ivan Korčok. Mogoče je, da bo to spodbudilo Pellegrinija h kandidaturi," komentar sklene politolog Borut Meršak.
Protesti pred volitvami na Poljskem
Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami na Poljskem se je včeraj na protestnem shodu v središču Varšave zbralo več kot sto tisoč ljudi in izražalo nestrinjanje s politiko vladne stranke Zakon in pravičnost (PiS). Vodja opozicije Donald Tusk je izrazil prepričanje, da bodo na volitvah 15. oktobra dosegli preboj. V javnomnenjskih raziskavah močno vodi konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki vodi državo od leta 2015 in ob tem pogosto prihaja v spore z EU ter se sooča z obtožbami o spodkopavanju vladavine prava na Poljskem. Za oblikovanje nove vlade bo verjetno potrebovala koalicijske partnerje, med katerimi se omenja skrajno desno stranko Konfederacija.