Papež Frančišek je naznanil, da bo Vatikan prihodnje leto odprl tajne arhivske dokumente iz časa spornega pontifikata papeža Pija XII. med letoma 1939 in 1958. Kot poroča televizija CNN, gre za več sto tisoč pisem, brzojavk in govorov. Kritiki papežu Piju XII. očitajo, da ni storil dovolj v boju proti vzponu fašizma v Nemčiji in Italiji, medtem ko njegovi zagovorniki menijo, da si je v ozadju marljivo prizadeval za to, da bi Jude rešil pred holokavstom. Papež Frančišek je poudaril, da so kritike zoper papeža Pija XII. včasih pristranske ali pretirane. "Prepričan sem, da bodo izvedenci v okviru resne in objektivne zgodovinske študije znali o tem presoditi v pravi luči," je dejal in dodal, da je odločitev o odprtju arhivov mirnega srca in z zaupanjem sprejel po nasvetu svojih tesnih sodelavcev. "Cerkev se ne boji preteklosti, nasprotno, ima jo rada."
Dokumenti iz časa pontifikata papeža Pija XII. po besedah škofa Sergia Pagana, prefekta arhivov, niso shranjeni le v tajnih fasciklih, ampak tudi v arhivih različnih uradov Vatikanske mestne države, kot sta denimo državni sekretariat in kongregacija za doktrino vere. Vsi vatikanski uradi bodo svoje arhive za kvalificirane raziskovalce odprli 2. marca 2020. Pagano je za vatikanski časnik L'Osservatore Romano izjavil, da je dvajset arhivskih uslužbencev delalo več kot dvanajst ur dnevno za to, da so popisali in uredili vse dokumente, med katerimi je 68 zvezkov s katalogi, 538 posamičnih ovojnic z dokumenti, ki se nanašajo na različne teme ali institucije, 76 rokopisov govorov papeža Pija XII., ki mu je bilo v resnici ime Eugenio Pacelli, ter 81 katalogov z več kot 5100 ovojnicami s papeškimi izjavami. Papež Frančišek je poskušal opravičiti domnevni Pijev molk spričo vzpona Adolfa Hitlerja v Nemčiji in holokavsta. "Nedvomno so bili tudi izjemno težki trenutki, trenutki mučnih odločitev, ki so zahtevale krščansko in človeško preudarnost, čeprav nekateri v njih vidijo zadržanost, pravzaprav poskusi, s človeškega vidika zelo težki, da bi tudi v časih najgloblje teme in največje krutosti zagotovili nadaljnje uresničevanje humanitarnih pobud ter skrivne, vendar aktivne diplomacije, seveda v upanju, da bi z njimi odprli marsikatero človeško srce," je še dejal papež Frančišek.
Leta 2004 je papež Janez Pavel II. za vatikanski urad za informiranje odprl arhive o vojnih ujetnikih iz obdobja 1939-1947, ki po Paganovih navedbah obsegajo več kot 2000 arhivskih enot in še skoraj toliko arhivskih zabojev z dokumenti. Ti dokumenti vsebujejo podatke o na tisoče vojnih ujetnikih, vojaških in civilnih, ki utegnejo prispevati k razjasnitvi zapuščine papeža Pija XII.
Judovske skupine so nemudoma pozdravile papeževo odločitev o odprtju tajnih arhivov, saj za to prosijo že desetletja. "Odločitev papeža Frančiška, da omogoči neomejen odstop do tega gradiva zavoljo mednarodnih znanstvenih raziskav, je izredno pomembna za odnos med katoliško in judovsko skupnostjo," je izjavil rabin David Rosen, mednarodni direktor oddelka za medverske odnose pri Ameriškem judovskem odboru.
