Boris Jaušovec
Rusija je estonskemu zunanjemu ministrstvu poslala protestno noto v zvezi z odstranitvijo spomenikov iz časa Sovjetske zveze, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Medtem so ruski hekerji za odziv na demontažo sprožili val kibernetskih napadov na estonski javni in zasebni sektor. Vendar je oblastem uspelo napade zaustaviti, storitve pa niso bile ovirane.
Namestnik direktorja oddelka za informiranje in tisk ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev je včeraj sporočil, da so ruske oblasti Estoniji poslale protestno noto zaradi odstranitve spominskega obeležja s sovjetskim tankom T-34 in še šestih drugih spomenikov. Ti vključujejo spominske plošče na osrednjem Petrovskem trgu, spomenik sovjetskemu vojaku Igorju Grafovu, obelisk v spomin vojakom Rdeče armade, spomenik desantnim enotam v Merikuli in še dva druga spomenika v mestu Narva, poroča ruska tiskovna agencija Tass. "Hkrati so estonski politiki razglasili smer popolne odstranitve vse spominske dediščine sovjetskega obdobja," je dejal Nečajev in pri tem dodal, da je bilo v državi v zadnjem času skupaj odstranjenih približno 15 objektov sovjetske dediščine. Odstranjevanje spomenikov je po njegovih besedah potekalo ob množičnih protestih prebivalcev Narve ter podpori policije in mejne straže, pod pretvezo zagotovitve notranje varnosti. "Zdi se, da je strah estonskih voditeljev pred protesti lokalnih prebivalcev povsem upravičen. Opozicija v mestnem svetu je namreč že izrazila namero, da bo tožila zaradi nedemokratičnih dejanj estonske države," je še dodal.
Estonske oblasti pa so sporočile, da so v četrtek preprečile velik val kibernetskih napadov na javni in zasebni sektor, za katere je odgovornost prevzela ruska hekerska skupina Killnet. Pojasnila je, da se je maščevala za demontažo spomenikov iz sovjetskega obdobja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Estonija je bila deležna najobsežnejših kibernetskih napadov od leta 2007," je na twitterju sporočil estonski podsekretar za digitalno preobrazbo Luukas Ilves in dodal, da so bili napadi neuspešni, storitve pa niso bile ovirane. Napadi so sicer bili usmerjeni predvsem na spletne strani policije in vlade.
Hkrati je vlada v Talinu sporočila, da namerava Ukrajini dobaviti dodatno orožje. Podpreti nameravajo tudi britansko pobudo za razširitev usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil in v sodelovanju z Nemčijo Ukrajini podariti terensko bolnišnico, so sporočili z estonskega obrambnega ministrstva. "Spopadi v Ukrajini so še vedno intenzivni. Čeprav na fronto prihaja vse več zahodnega orožja, je naša moralna odgovornost, da še naprej podpiramo Ukrajino, saj se borijo za naše skupne vrednote," je dejal estonski obrambni minister.
Medtem so v Estoniji v četrtek začele veljati omejitve pri vstopu v državo za ruske državljane, ki jih je Talin uvedel zaradi ruske invazije v Ukrajini. Estonija je državljanom Rusije prenehala izdajati vizume in prepovedala vstop Rusom z vizumi v turistične, poslovne, športne in kulturne namene, izdanimi v Estoniji, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Bodo pa v Estonijo še vedno lahko vstopili ruski državljani z vizumi, izdanimi v eni od preostalih članic schengenskega območja. Estonija bo tudi še naprej izdajala vizumeruskim diplomatom in njihovim družinskim članom pa Rusom, ki bodo želeli obiskati bližnje sorodnike, ki so estonski državljani, ali imajo v baltski državi že dlje časa stalno bivališče. Po napovedih tiskovnega predstavnika estonskega notranjega ministrstva bo Estonija okrepila nadzor nad vizumi na treh mejnih prehodih z Rusijo. V Estonijo po navedbah tamkajšnje policije vsak dan vstopi okoli 2500 ruskih državljanov, skoraj polovica med njimi z vizumi v turistične namene.
Sicer si Estonija skupaj z Latvijo in Finsko, ki prav tako mejita na Rusijo, prizadeva za popolno prepoved vizumov za Ruse na ravni Evropske unije. Tudi Češka, ki trenutno predseduje Svetu EU, podpira splošno prepoved izdaje vizumov za vse ruske državljane kot naslednjo v nizu sankcij EU proti Moskvi zaradi ruske invazije na Ukrajino. Praga naj bi to tudi predlagala na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU, ki bo predvidoma konec meseca v češki prestolnici.
Medtem so Večeru iz slovenskega zunanjega ministrstva ta teden sporočili, da pozorno spremljajo, kaj o zamisli menijo druge članice EU, in še, da bo Slovenija podprla kakršnokoli skupno odločitev. So pa dodali: "Dosedanji ukrepi EU niso bili usmerjeni proti ruskemu prebivalstvu, ampak proti ruski oblasti, in njenim podpornikom. Tudi prihodnje sankcije morajo imeti za cilj ohranjanje pritiska na ruske oblasti, da zaustavijo vojaško agresijo, ter se ob tem izogibati ukrepom, ki bi čezmerno prizadeli celotno prebivalstvo."
