Osovražni general ubit

Smrt je, kot že tolikokrat doslej, ko gre za Združene države Amerike, nad sovražnika prišla z neba. Filigransko vodene rakete, izstreljene iz tihega brezpilotnega letala, vodenega iz neke vojaške baze v Združenih državah Amerike, so tisoče kilometrov proč ubile 62-letnega Kasema Sulejmanija, poveljnika elitnih iranskih vojaških enot, imenovanih Revolucionarna garda Al Kuds. Sulejmani je bil ubit s še najmanj sedmimi ljudmi, med katerimi je bil tudi voditelj proiranske milice v Iraku Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abu Mahdi Al Muhandis. Rakete so razsule dva osebna avtomobila, s katerima so se peljali z mednarodnega letališča v iraškem glavnem mestu Bagdad.

Napad ukazal Trump osebno

Dvodnevno obleganje ameriškega veleposlaništva v tako imenovani zeleni coni sredi Bagdada, ko so protestniki skušali zasesti prostore ambasade in se umaknili na novega leta dan, je s tem dobilo (začasni) epilog. Uradni Washington je namreč ves čas trdil, da za vsem skupaj stoji Iran, pred očmi odgovornih pa so se verjetno vrtele tudi slike iz libijskega Bengazija, ko so bili 12. septembra leta 2012 v podobnih neredih v tamkajšnjem konzularnem predstavništvu ZDA ubiti štirje Američani, med njimi ameriški veleposlanik v Libiji Christopher Stevens. Še enega takšnega političnega, obveščevalnega in vojaškega fiaska si ZDA preprosto niso mogle privoščiti in zato so na območje bagdadskega veleposlaništva napotile 700 marincev. Zdelo se je, da so se napetosti, ki so se začele z napadom na ameriško oporišče, pri čemer je bil ubit neki ameriški pogodbenik, in povračilnimi letalskimi napadi na oporišča proiranskih milic v Iraku in Siriji, s tem umirile.
Toda prihod generala Sulejmanija, ki je vodil Revolucionarno gardo 22 let in naj bi bil priletel iz Libanona ali Sirije, neposredno pred nos Američanom, ki v veliki meri še zmeraj obvladujejo dogajanje v Iraku, je bil očitno prevelik izziv, da bi ga lahko v Pentagonu, torej ameriškem obrambnem ministrstvu, spregledali. O vsem so obvestili ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ta je kar med dopustom na Floridi dal zeleno luč za akcijo oziroma likvidacijo. V ameriški zunanjepolitični srenji se lahko ob tem le držijo za glavo in sprašujejo, kakšno vlogo so imeli, če so jo sploh, neizkušeni predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien in drugi predsednikovi možje. Kajti Sulejmanijeva smrt bo imela dolgoročne politične, verjetno pa tudi vojaške posledice.
Trump, ki je neposredno po akciji tvitnil ameriško zastavo, je kasneje spisal še nekaj kratkih sporočil in jih objavil na twitterju. Zapisal je, da bi bilo treba Sulejmanija odstraniti že pred leti. "General Sulejmani je v daljšem obdobju ubil ali hudo poškodoval tisoče Američanov in jih nameraval umoriti še več," je še tvitnil Trump in dodal, da je bil "neposredno ali posredno odgovoren za smrt milijonov ljudi". "Čeprav Iran nikoli ne bo tega sposoben priznati, je bil Sulejmani osovražen in so se ga v državi bali," je še zatrdil Trump. V Iranu "niso tako žalostni, kot skušajo voditelji prikazati svetu. Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogimi leti", je še zapisal predsednik ZDA.

Avanturistična poteza, nevarna za regijo

V Islamski republiki Iran, kjer je Sulejmani veljal celo za drugega moža v državni hierarhiji, za ajatolo Alijem Hamenejem in pred predsednikom Hasanom Rohanijem in so ga nekateri celo videli kot novega voditelja države, so seveda besni. Vrhovni verski voditelj ajatola Hamenej, alfa in omega vsega, kar se v Iranu dogaja, je zagrozil ZDA z ostrimi povračilnimi ukrepi. Sulejmanijeva pot se bo nadaljevala brez njega, vendar bo storilce doletelo strogo maščevanje, je zagrozil Hamenej. Ajatola je še izrazil prepričanje, da smrt iranskega generala ne bo preprečila "končne zmage islama nad imperialisti". Zaradi smrti Sulejmanija je razglasil tudi tridnevno nacionalno žalovanje, za novega poveljnika elitnih enot iranske Revolucionarne garde pa imenoval Ismaila Kanija, dosedanjega Sulejmanijevega namestnika. "Navodila za te enote ostajajo enaka kot pod vodstvom mučenika Sulejmanija," je poudaril Hamenej ter pozval pripadnike teh sil, naj sodelujejo z novim vodjo. V Teheranu se je medtem na protestih proti "ameriškim zločinom" po petkovih molitvah zbralo več deset tisoč ljudi. Vzklikali so Smrt Ameriki in nosili Sulejmanijeve fotografije.
V svetu pa so se odzvali z zaskrbljenostjo, saj je Iran že dolgo nevralgična točka, kjer se prepletajo interesi velesil. Rusija je tako opozorila, da se bodo še poslabšale razmere na Bližnjem vzhodu. "Uboj Sulejmanija je bila avanturistična poteza, ki bo okrepila napetosti v vsej regiji," so opozorili v ruskem zunanjem ministrstvu. Vodja zunanjepolitičnega odbora v ruski dumi Konstantin Kosačov pa je dejal, da bodo ameriškemu napadu, v katerem je bil ubit Sulejmani, zagotovo sledili povračilni ukrepi. Menil je tudi, da je bilo s tem dokončno pokopano upanje, da bi morda še rešili jedrski sporazum z Iranom.

Pozivi k zadržanosti

Kitajska je medtem k zadržanosti pozvala vse strani v regiji, še posebej pa ZDA, da ne bo dodatnega stopnjevanja napetosti. "Kitajska je vedno nasprotovala uporabi sile v mednarodnih odnosih," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Geng Shuang. Pozval je tudi k spoštovanju iraške suverenosti in ozemeljske celovitosti, glede na to, da je bil Sulejmani ubit v napadu na bagdadskem letališču.
H končanju "kroga nasilja, provokacij in povračilnih ukrepov" je pozval predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodatnemu stopnjevanju nasilja se je treba izogniti za vsako ceno, je zapisal v sporočilu za javnost. Opozoril je tudi, da je Irak v zelo krhkem stanju in da je nevarnost izbruha splošnega nasilja v regiji velika, kot je nevaren tudi pojav novih "obskurnih terorističnih sil".
Razmere pozorno spremlja tudi zveza Nato. Predvsem jih skrbi varnost pripadnikov, ki v Iraku pomagajo pri urjenju tamkajšnjih varnostnih sil, je sporočil tiskovni predstavnik Dylan White. Na varnost Natovih vojakov je posredno opozoril tudi iraški premier Adel Abdelmahdi, ki je ameriški napad obsodil kot agresijo na Irak in nevarno zaostrovanje položaja. Američani so po njegovih ocenah flagrantno prekršili svojo vlogo pri urjenju iraških sil in boja proti džihadistom Islamske države.
V Izraelu, ključnem zavezniku ZDA v regiji, se medtem že pripravljajo na morebitne povračilne ukrepe Irana, ki bi doleteli tudi njih. Na območju na meji s Sirijo so povišali stopnjo pripravljenosti oboroženih sil. Prav tako so okrepili varovanje svojih izpostav v tujini. V domovino se iz Aten predčasno vrnil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu.