Olimpijske igre v Tokiu so končane. Japonski premier Jošihide Suga se je državljanom zahvalil za njihov prispevek, ki je deželi vzhajajočega sonca kljub covidu-19 omogočil izvedbo varnih iger. "Čeprav so bile olimpijske igre preložene za eno leto in so potekale z omejitvami, verjamem, da smo kot država gostiteljica izpolnili obveznosti. Japonskemu ljudstvu bi se rad iskreno zahvalil za razumevanje in sodelovanje," je premier Suga dejal včeraj v Nagasakiju, kjer so obeležili 76. obletnico ameriškega napada z atomsko bombo.
Toda morda je pri nas v luči izjemnih uspehov slovenskih športnikov, ki so se domov vrnili z rekordnimi petimi olimpijskimi medaljam, ostalo prikrito, da je japonska javnost, ki jo je Suga sedaj pohvalil, izvedbi iger ostro nasprotovala. A so oblasti šle čez to in zahtevni projekt v prestolnici in okolici izpeljale brez gledalcev. Predvsem iz tujskega prometa je tako Japoncem zmanjkalo okoli tri milijarde dolarjev obetanega si zaslužka.
Kako je bilo z nasprotovanjem igram, katerih zgodovinski moto je Važno je sodelovati, smo povprašali avstrijskega japonologa, koroškega Slovenca Gregorja Wakouniga. "Odpor proti igram je Japonsko zajel predvsem zaradi covida. Že od od prvega vala novega koronavirusa se je izkazalo, da vlada igram daje prednost pred zdravjem prebivalcev Japonske. O tem pričajo izredno nizke številke testiranj, ki jih še danes opravijo v velemestu, kot je Tokio, le okoli 20.000 dnevno. Bilo je tudi nekaj štrajkov osebja bolnišnic, ki je svarilo pred preobremenitvijo zdravstvenega sistema, kar se z naraščanjem okužb že dogaja. Škandal je bil tudi, ko je Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC), konec maja izjavil, da igre lahko ustavi le še armagedon. V državi, ki jo pestijo številne naravne katastrofe, take izjave ne naletijo na odobravanje," pravi Wakounig.
Toda odpor proti igram ni bil zgolj zavoljo pandemije? "Ne," potrdi Wakounig, "že pred korono so različne levičarske skupine nasprotovale igram. Protestirale so iz več še drugih razlogov: od suma korupcije in podžiganja nacionalizma do gentrifikacije, ko so mesto očistili brezdomcev in drugih revnejših družbenih plasti. Že leta 2016 so oblasti nasilno izpraznile del znanega Mejdži- parka, kjer je bil šotorski slum za nekaj sto brezdomcev. Prav tam so nato sezidali olimpijski stadion. Pa primer Mijašta-parka, kjer je bil morda največji tokijski slum, znan po svoji nepokorščini in političnem aktivizmu. Štorija se je ponovila, park so izpraznili s policijskim nasiljem in postavili Nike Park, kjer danes plačaš vstopnino. Najbolj absurdna pa je zgodba več sto ljudi, ki so naseljevali nekdanjo olimpijsko vas iz leta 1964. Tam so živeli povečini starejši prebivalci in so si ustvarili tesno povezano skupnost. Prisilili so jih drugam in bodo zadnja leta življenja prebili v tujem okolju in osamljeni."
Wakouniga spomnimo, da je Japonska na lestvici osvojenih medalj prilezla na visoko tretje mesto in Japonci so menda začeli gledati na igre nekoliko bolj naklonjeno. "Res je, javno mnenje se je zaradi uspehov športnikov nekoliko premaknilo v prid olimpijskim igram. A večinsko ostaja negativno. O tem pričajo tudi številni protesti, ki so se tja do zadnjega dne iger dogajali po vsej Japonski," pove sogovornik. No, tudi priljubljenost že omenjenega premiera Suge je po poročanju Slovenske tiskovne agencije medtem padla na rekordno nizko javnomnenjsko podporo, na manj kot 30 odstotkov.
Dodajmo še, da so igre reklamirali pod sloganom Recovery Olympics - Okrevanje olimpijskih iger. "S tem je vlada svetu hotela pokazati, da so katastrofo v Fukušimi pustili za sabo, igre pa naj bi bile simbol nove japonske samozavesti, nek nov zagon. Vendar pa ogromno Japoncev katastrofe še ni pozabilo, predvsem tistih nekaj deset tisoč, ki še čakajo na odškodnine. Da o dejstvu, kako Japonska še zmeraj v ocean spušča kontaminirano radioaktivno vodo, sploh ne govorimo," opozori Wakounig.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
