Vatikan je danes objavil podrobnejšo vsebino tretje enciklike papeža Frančiška, ki jo je ta podpisal v soboto. V encikliki poziva k spremembam v srcih ljudi, obsoja kratkovidni, ekstremistični, zamerljivi in agresivni nacionalizem, politika pa naj bo "resnično v službi skupnega dobrega". Enciklika je papeževo pismo o verskih in moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta. Enciklika govori tudi o bratstvu in prijateljstvu med ljudmi.
Papež je pozval, naj k premisleku o svetovnih prioritetah spodbudi tudi pandemija novega koronavirusa: "Najslabše bi bilo, če bi po zdravstveni krizi še globlje zabredli v mrzlično potrošništvo in nove oblike sebične želje po samoohranitvi." Obžaluje, da so pretiravanja, skrajnosti in polarizacija marsikje postali orodje političnega boja. K nižanju standardov javne razprave prispevajo tudi družbena omrežja, je opomnil 83-letni papež. "Stvari, ki jih še pred nekaj leti ni mogel izreči nihče, ne da bi tvegal izgubo spoštovanja v družbi, lahko zdaj nekultivirano in nekaznovano izrekajo celo nekatere politične osebnosti," je opozoril. Predlagal je preusmeritev vojaških izdatkov v svetovni sklad, da bi končno odpravili lakoto in spodbudili razvoj v najbolj obubožanih državah. Ponovil je kritiko potrošniške kulture, ki najšibkejše potiska na obrobje.
Papež Frančišek, sin italijanskih priseljencev v Argentino in glasen zagovornik pravic migrantov, je ostro obsodil politiko zaprtih meja. Ljudi je pozval, naj opustijo strah pred migranti, da ta ne bi prerasel v nestrpnost, zaprtost in nemara celo nezavedni rasizem.
Enciklika je tokrat izšla na praznik sv. Frančiška, srednjeveškega meniha, znanega po zaobljubi o življenju v skromnosti, ljubezni do narave in zavračanju nasilja. Frančišek je prvi papež, ki si je nadel svetnikovo ime, v soboto pa je odpotoval v rojstni kraj svojega soimenjaka Assisi in tam pred objavo tudi uradno podpisal dokument.
Med ljudmi, ki so navdihnili njegovo delo, je papež izpostavil vodjo egiptovskih sunitov, velikega šejka kairske univerze Al Azhar, Ahmeda al Tajeba, s katerim je februarja lani podpisal dogovor o krepitvi medverskega dialoga. Ob njem pa je navedel še Martina Luthra Kinga, Desmonda Tutuja, Mahatmo Gandhija in puščavnika Charlesa de Foucaulda, ki velja za pionirja medverskega dialoga.
(sta)
