Znanstveniki so se dolgo časa spraševali, kaj se skriva v samem središču Zemlje. Izsledki najnovejše raziskave govorijo v prid teoriji, da je kovinska sredica našega planeta pravzaprav velika krogla iz železa, poroča televizija CNN. Nova študija, objavljena v zadnji številki strokovne revije Nature Communications, je pokazala, da je pod zemeljsko skorjo, plaščem in tekočim zunanjim jedrom trdo notranje jedro, ki ima očitno še eno plast ali "najbolj notranje jedro".
To pomembno odkritje nakazuje, da ima Zemlja pet glavnih plasti in ne le štiri. Hkrati utegnejo znanstveniki po njegovi zaslugi razkriti nekatere od najstarejših ugank o našem planetu in o njegovem nastanku.
Geoznanstveniki so začeli o tem, ali ima jedro Zemlje še eno nevidno plast, ugibati že pred 20 leti. Zdaj so raziskovalci s pomočjo novih podatkov, zbranih z merjenjem seizmičnih valov med potresi, ki so potovali skozi središče Zemlje, končno zaznali tudi to najbolj notranje jedro. Seizmični valovi so vibracije, ki potujejo vzdolž površja Zemlje ali pod njim ter skozi Zemljine notranje plasti in so posledica potresov, izbruhov vulkanov ali drugih takih dogodkov.
"V okviru te študije prvič poročamo o tem, da seizmični valovi, ki so posledica močnih potresov, do petkrat po dolgem in počez prepotujejo celo Zemljo, kot da bi se od nečesa odbijali," je pojasnil dr. Thanh-Son Pham, seizmolog in podoktorski raziskovalec na fakulteti za zemeljske znanosti pri avstralski državni univerzi v Canberri. Razlog za to, da te plasti Zemlje niso opazili že prej, je po besedah dr. Phama njena sestava, ki je podobna sestavi zunanjega zemeljskega jedra. Tako na novo odkrito jedro - najverjetneje je to kovinska krogla s premerom 644 kilometrov - kot njegovo zunanjo plast tvori zlitina železa in niklja ter drugih kovin. "Hkrati kaže, da je tudi prehod iz najbolj notranjega (trdega) jedra v (prav tako trdo) zunanjo plast notranjega jedra postopen in ne oster, zato ga tudi ne moremo opaziti preko neposrednih odbojev seizmičnih valov od njega," je še dejal Pham.
S pomočjo instrumentov, ki zaznavajo vibracijske valove, so raziskovalci ugotovili tudi to, da ima najbolj notranje jedro določeno anizotropijo, kar pomeni, da ima v različnih smereh različne fizikalne lastnosti. Primer močno anizotropičnega predmeta je kos lesa: drva za kurjavo lažje razsekamo, če s sekiro po njih udarjamo v vzdolžni smeri lesnih vlaken. Prav zaradi te lastnosti se najbolj notranje jedro Zemlje razlikuje od zunanjega.
Odkritje nove plasti Zemlje, ki se skriva več kot 1600 kilometrov pod našimi nogami, je izredno pomembno. Zaradi prisotnosti najbolj notranjega jedra bi lahko znanstveniki bolje razumeli delovanje Zemljinega magnetnega polja ter njegovega dosedanjega in nadaljnjega razvoja. Nove ugotovitve nam po besedah dr. Phama dajejo tudi vpogled v to, kaj se je v preteklosti dogajalo z drugimi planeti. "Vzemimo na primer Mars. Trenutno še ne razumemo, zakaj je Marsovo magnetno polje v preteklosti nehalo obstajati."
