Po dvodnevni burni razpravi Sánchez ponovno izvoljen za španskega premierja

Socialist Pedro Sánchez je bil danes ponovno izvoljen za predsednika španske vlade. Zanj je glasovalo 179 poslancev socialistov in levičarske stranke Sumar pa tudi poslanci obeh katalonskih in obeh baskovskih strank ter poslanec galicijske stranke, v zadnjem trenutku pa tudi poslanka koalicije Kanarskega otočja, ki sicer doma sodeluje v deželni vladi z Ljudsko stranko. Proti je glasovalo 171 poslancev Ljudske stranke PP in skrajno desne stranke Vox ter edini poslanec Ljudske stranke Navarre UPN, kot se PP imenuje v tej regiji.

Dvodnevna razprava je bila burna in mestoma napeta, pogosto bolj podobna nogometnemu stadionu kot parlamentarni skupščini, z burnim ploskanjem enkrat z desne in enkrat z leve strani parlamentarne dvorane, z medklici, medsebojnimi obtožbami in tudi kar nekaj žaljivkami. Še zlasti goreča je bila opozicija, ki ni varčevala z besednimi napadi, tako ostrimi, da je morala predsednica parlamenta kar nekajkrat poseči in celo odrediti, da se iz zapisnika zasedanja izbriše obtožba poslanca stranke Vox, da je sestava te vlade državni udar. Pestro je bilo tudi dogajanje pred parlamentom, kjer so podporniki španske desnice ves čas protestirali in danes celo fizično ogrozili skupino poslancev socialistične stranke, na prvi dan zasedanja pa tudi preprečili prenos novinarki katalonske televizije.

Skratka, v manjši meri, brez vdora v strogo zaščiteno poslopje parlamenta, a z enako besedno retoriko je dogajanje spominjalo na demonstracijo v korist Trumpa na dan razglasitve Bidna za predsednika ZDA. Poanta je bila ista, desnica vztraja, da je šlo za državni udar.

Desničarji Sáncheza obtožili državnega udara

Premier Sánchez je imel težko nalogo, da je utemeljil odločitve, ki so dejansko v nasprotju s tem, kar je zatrjeval v volilni kampanji. Predvsem gre za odločitev, da bo vlada predlagala in parlament sprejel zakon o amnestiji za vse, ki so v postopku v zvezi s pripravo in izvedbo osamosvojitvenega referenduma v Kataloniji v letu 2017. V svojem posegu je vprašanje nekoliko ovil v lepe besede, začel pa je z očitkom Ljudski stranki, da se je že v volilni kampanji povezala s stranko Vox. "Vaši sogovorniki bi morali biti Ursula von der Leyen, Macron in Tusk, namesto teh ste izbrali Orbana, Le Penovo in Abascala", je dejal in tako s prstom pokazal prav na slednjega, liderja stranke Vox, ki je bil v svojem posegu napadalen in skrajno žaljiv; Sancheza je primerjal s Hitlerjem in ga, kot rečeno, obtožil državnega udara.

Sicer pa je moral Sánchez premostiti tudi težave v zvezi z amnestijo; predstavil jo je kot koncesijo Kataloncem, torej kot nekakšno darilo, kar je razburilo predvsem poslance stranke Junts in je predsednica njihove poslanske skupine zahtevala ločen sestanek s socialisti, v sredo zvečer se je srečala s podpredsednikom njihove poslanske skupine Santosom Cerdánom in nekako sta izgladila to, kar je bil po njenih besedah spor, po Cerdánovi oceni pa nesporazum.

Je pa levica z burnim aplavzom pozdravila Sánchezovo retorično vprašanje: "Vam je bolj všeč Katalonija leta 2017 ali Katalonija leta 2023?" Leta 2017 je policija, ki jo je poslala desna vlada Mariana Rajoya, na voliščih pretepala ljudi, ki so v vrsti čakali, da se bodo na referendumu izrekli o osamosvojitvi Katalonije, danes pa španska vlada z amnestijo priznava, da je bilo takratno ravnanje zgrešeno.

Prvič uradni jeziki tudi manjšinski

Pedro Sánchez bo ob koncu mandata, ki ga je dobil v parlamentu, vladal devet let. To je predsednik vlade z drugim najdaljšim stažem v Španiji, Samo socialist Felipe González je vladal dlje. Zdaj mora sestaviti vlado; to bo koalicijska vlada z nekaj ministri stranke Sumar, medtem ko stranke treh manjšin v vladi ne bodo zastopane. Podpisani pa so programski dogovori in Sánchez se je obvezal, da jih bo spoštoval. Mimogrede, Sánchez je svojo repliko začel s pozdravom v vseh treh manjšinskih jezikih, katalonščini, baskovščini in galicijščini, ki so sedaj prvič v zgodovini uradni jeziki parlamenta, in poslanci teh manjšin so na plenarnem zasedanju govorili v svojem jeziku; zagotovljeno je bilo simultano prevajanje, tudi za galicijski jezik, čeprav ima galicijska stranka BNG v parlamentu samo enega poslanca.