Amnestija in spet referendum za Katalonce

Bojan Brezigar
11.11.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Madridu so na protestih desnih strank predsinočnjim izbruhnili spopadi demonstrantov s policijo, aretiranih je bilo vsaj 15 ljudi.
Susana Vera

Politična vprašanja je treba reševati po politični poti. To je osnovno sporočilo dogovora, ki sta ga v četrtek proti večeru v Bruslju podpisala organizacijski sekretar španske socialistične stranke (PSOE) Santos Cerdán Leon in predsednik katalonske stranke Junts Jordi Turull i Negre. Dejanska akterja tega sporazuma sta bila sicer predsednik španske vlade Pedro Sánchez in odstavljeni predsednik Katalonije Carles Puigdemont, evropski poslanec, ki že šest let živi v izgnanstvu v Bruslju. V Španiji mu namreč grozita aretacija in visoka zaporna kazen samo zato, ker je oklical in izvedel osamosvojitveni referendum 1. oktobra leta 2017. To je tudi razlog, da je bilo podpisovanje prav v Bruslju.

Dogovor je kratek, komaj nekaj daljši od treh strani. Na prvem mestu sta vprašanji referenduma in avtonomije Katalonije. Tu dogovor vzame na znanje, da bo Junts predlagala nov referendum in bo tudi pripravila predlog za spremembo statuta Katalonije, ki naj bi poslej prejemala vse davke, ki jih državljani plačujejo v tej regiji. Točka o referendumu se izrecno navezuje na 92. člen španske ustave, ki določa postopke za sklicanje referenduma. Druga točka določa, da bo zakon o amnestiji vzpostavil politično, institucionalno in družbeno normalizacijo Katalonije. Amnestija mora biti vseobsegajoča, zadevati mora vsa dejanja od leta 2012 do leta 2023, ki so kakorkoli povezana z dejavnostjo osamosvojitvenega gibanja ne samo pred kazenskim sodiščem, ampak tudi pred upravnim in računskim sodiščem. Gre, kot je znano, za približno 4000 Kataloncev, proti katerim so različne veje sodne in upravne oblasti uvedle postopke. Tretja točka je zelo zanimiva, ker določa, da bo Katalonija ob predstavnikih Španije neposredno soudeležena pri evropskih in mednarodnih institucijah, še zlasti pri onih, ki kakorkoli vplivajo na Katalonijo samo. Zadnja točka vsebuje dve določili: da bodo vsi poslanci stranke Junts podprli izvolitev Pedra Sáncheza za predsednika vlade in da bo v tem mandatu stranka Junts s svojimi glasovi zagotovila stabilnost vlade pod pogojem, da bo vlada izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz dogovora. To bo preverjala skupina mednarodnih nadzornikov.

To je drugi dogovor, ki ga je stranka Junts sklenila s socialisti. Prvi je zadeval izvolitev socialistke Francine Armengol za predsednico španskega parlamenta. Junts si je za svoje glasove izborila dva pomembna ukrepa: pravico predstavnikov katalonske, baskovske in galicijske manjšine, da v španskem parlamentu govorijo v svojem jeziku, in postopek za vključitev katalonščine med delovne jezike Evropske unije, kar je španska vlada že vključila na dnevni red Evropskega sveta. Temu se sicer nekatere države upirajo, predvsem Latvija in Estonija, ker se bojita, da bi enako zahtevala številčna ruska manjšina v obeh pribaltskih državah.

Seveda komentarji niso izostali. Socialisti so poudarili, da politični problem rešujejo s politiko, kar je edina pravilna pot. Puigdemont je dejal, da se tako končuje "brutalno ravnanje s Katalonci" in se začne novo obdobje za reševanje katalonskega konflikta. Na vprašanje, kaj se je spremenilo glede na stališče socialistov, ki so pred volitvami zavračali možnost amnestije, je Sánchez odgovoril z lakoničnim: "Volitve 23. julija!" Prej je namreč veljalo prepričanje, da bo zmagovalka Ljudska stranka. Ni se zgodilo.

Na desnici so seveda besni. Voditelj ljudske stranke Alberto Núñez Feijóo je dejal, da je Španija poražena, zmagal pa je indipendentizem. Še ostrejši je bil voditelj skrajno desne stranke Vox Santiago Abascal, ki je dejal, da gre za državni udar, Sánchez pa diktator, ki bi mu morali soditi. Seveda je desnica posegla tudi po manifestacijah oziroma demonstracijah. Že nekaj dni je bilo v Madridu in v nekaterih drugih španskih mestih več protestov proti amnestiji in proti Kataloniji. Napetost je precejšnja, na kar kažeta tudi dva atentata. V Madridu je neznanec streljal na ustanovitelja stranke Vox Alejosa Vidal-Quadrasa in ga težko ranil. Neznani napadalec je zbežal na motorju, Vidal-Quadrasa pa so prepeljali v bolnišnico. V bližini Cadiza pa je aktivist desnice fizično napadel krajevnega voditelja socialistične stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta