Izraelska vojska je danes potrdila, da je palestinsko skrajno gibanje Hamas ugrabilo 155 ljudi iz Izraela ter jih odpeljalo v Gazo. Izrael se sicer pripravlja na kopensko ofenzivo na Gazo, pri tem so prebivalce severnega dela enklave pozvali, naj se umaknejo na jug. Doslej naj bi se jih preselilo 600.000, je sporočila izraelska vojska.
Tiskovni predstavnik vojske je zvečer potrdil, da je Hamas pred dobrim tednom ugrabil 155 ljudi. Vojska bo storila vse, da jih pripelje domov, je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
S sorodniki žrtev naj bi se sestal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Izrael, ki se pripravlja na kopensko ofenzivo na Gazo, je več kot milijon Palestincev pozval, naj se s severnega dela umaknejo na jug. Kot je povedal predstavnik izraelske vojske, se jih je doslej preselilo 600.000.
Kdaj se bo začela ofenziva, ni znano. Vojska je popoldne sporočila, da čaka na politično odločitev o tem, po poročanju medijev pa naj bi Izrael načrtovani vdor na območje Gaze preložil za nekaj dni zaradi vremenskih razmer.
Izrael se sicer sooča s pritiskom Združenih narodov in več držav, naj odloži kopensko invazijo na Gazo, dokler civilisti ne dobijo možnosti, da se umaknejo iz severnega dela palestinske enklave.
V Gazi je tudi več tujih državljanov. Ti se bodo lahko umaknili v Egipt, saj naj bi v ponedeljek odprli mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom.
Preko tega prehoda pa naj bi v Gazo prišla tudi nujna humanitarna pomoč.
Zaradi izraelskih zračnih napadov mejni prehod trenutno ne obratuje. To je sicer edini prehod na območje Gaze, ki ni pod nadzorom Izraela.
Na območju Gaze v pričakovanju izraelske ofenzive vse hujša humanitarna katastrofa
Izrael še naprej bombardira območje Gaze. Pred kopensko ofenzivo, ki se bo začela, ko bo izraelska politika zanjo dala zeleno luč, medtem še naprej bežijo množice Palestincev. Humanitarna katastrofa je vse hujša, konvoji s humanitarno pomočjo pa so obtičali na meji. Vse več je opozoril pred možnostjo širitve konflikta na sosednje države.
Izrael pred načrtovano kopensko ofenzivo nadaljuje zračne napade na območje Gaze, ki je pod nadzorom islamističnega palestinskega gibanja Hamas. Zgolj minulo noč so izraelske sile po lastnih navedbah napadle več kot sto vojaških ciljev v različnih delih Gaze.
V izraelskih napadih na območju Gaze je po zadnjih podatkih umrlo že več kot 2450 ljudi. V napadu Hamasa na Izrael, ki se je začel pred tednom dni, pa je bilo ubitih več kot 1400 ljudi.
Ob izteku novega roka za umik prebivalstva s severnega dela Gaze je izraelska vojska sporočila, da čaka politično odločitev o začetku kopenske ofenzive. Pri tem ni navedla, kdaj se bo zaprla možnost za varen umik civilistov.
Izraelske oblasti napovedujejo, da bodo na severu Gaze uničile tamkajšnje operativno središče Hamasa. Premier Benjamin Netanjahu je na prvi seji krizne vlade narodne enotnosti v Tel Avivu napovedal popolno uničenje Hamasa.
Izrael je pod pritiskom Združenih narodov in njihovih zaveznikov, naj odloži ofenzivo, dokler civilisti ne dobijo možnosti za umik. Izraelska vojska trdi, da Hamas skuša preprečiti evakuacije civilistov.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Jonatan Konrikus je dejal, da bo Izrael začel "pomembne vojaške operacije" v Gazi šele, ko bodo območje zapustili civilisti. Časnik New York Times sicer poroča, da je izraelska vojska načrtovani vdor v Gazo preložila za nekaj dni zaradi vremenskih razmer.
Na območju Gaze je po podatkih Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) zaradi vojne razseljenih približno milijon ljudi, ta številka se bo verjetno še povečala, saj ljudje še naprej zapuščajo svoje domove.
Papež Frančišek je pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za prebivalce Gaze, pa tudi k izpustitvi talcev, ki so jih na jugu Izraela ugrabili Hamasovi borci in odpeljali v Gazo.
Konvoji humanitarne pomoči, ki so jo za Gazo prispevale Turčija, več arabskih držav in Svetovna zdravstvena organizacija, so obtičali pred zaprtim mejnim prehodom Rafa med Egiptom in palestinsko enklavo. Edini mejni prehod na meji z Gazo, ki ga ne nadzoruje Izrael, je zaprt od torka, humanitarne razmere v Gazi, kjer primanjkuje osnovnih življenjskih dobrin, pa so vse slabše.
Izrael umik blokade za dobavo humanitarne pomoči, pa tudi hrane, vode, elektrike, goriva in zdravil območju Gaze pogojuje z izpustitvijo vseh talcev Hamasa. Po najnovejših podatkih izraelskih oblasti je teh talcev 126.
Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je sicer dejal, da je po navedbah izraelskih oblasti na jugu Gaze znova vzpostavljena oskrba z vodo, kar je kasneje Izrael potrdil.
Iz regije medtem prihajajo vse glasnejša opozorila pred širitvijo konflikta. Iran je opozoril, da nihče ne more zagotoviti nadzora nad razmerami na Bližnjem vzhodu, če bo izraelska vojska vdrla v Gazo.
Katarski zunanji minister, šejk Mohamed bin Abdulahman al Tani, pa je izrazil zaskrbljenost zaradi nadaljevanja trenutnih razmer in dejal, da države regije podpirajo Palestince.
Tudi ZDA po besedah Sullivana skrbi, da bo konflikt med Izraelom in Hamasom eskaliral, da se bo odprla fronta na severu in da se bo vpletel še Iran.
Da je treba preprečiti zaostritev napetosti v regiji, so v skupni izjavi poudarili tudi voditelji članic EU, ki so ostro obsodili napad Hamasa na Izrael. Poudarili so, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa naj pri tem upošteva humanitarno in mednarodno pravo.
Skupno izjavo so sprejeli, potem so iz EU prihajali različni odzivi in ne povsem usklajena sporočila v zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Kritik je deležna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ker med petkovim obiskom v Izraelu ni pozvala k spoštovanju mednarodnega prava pri izraelskem odzivu na Hamasov napad.
Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah je sicer danes iz južnega Libanona izstrelilo raketo na vojaške cilje v Izraelu. Pri tem je na severu Izraela umrl izraelski civilist, še trije so bili ranjeni.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa je sporočil, da je v vzhodno Sredozemlje napotil še drugo skupino bojnih ladij z letalonosilko Dwight Eisenhower, potem ko je tam že podobna skupina z letalonosilko Gerald Ford.
