Potem ko je populistična italijanska vlada šest mesecev lahko vedrila, ker se je Demokratska stranka, ki so jo volivci v aprilu lanskega leta potisnili v opozicijo, ves ta čas ukvarjala predvsem sama s seboj, je prišlo nedavno do prvega resnega političnega spopada. Glavni akter opozicije pa ni bila Demokratska stranka, ampak skupina nekaterih njenih zelo uglednih županov.
Med zakoni, ki jih je v tem času sprejel parlament na predlog vlade, ki jo sestavljajo pripadniki Gibanja 5 zvezd in Lige, je zakon o varnosti. Gre v bistvu za zakonodajo, ki je v veliki meri uperjena proti beguncem in ki med drugim spreminja določila o azilu. Po prejšnji zakonodaji je za prosilce azila (teh je v Italiji baje več kot 100.000) skrbela država. Nameščeni so bili v najrazličnejših strukturah, dijaških domovih, nekdanjih vojašnicah in tudi v zasebnih hotelih in raznih socialnih ustanovah, stroške pa je krila država. Po novi zakonodaji naj bi država ne skrbela več za prosilce za azil in občine naj bi jim ne izdajale več potrdila o začasnem prebivališču. To pa pomeni, da bi prosilci za azil izgubili nekatere temeljne pravice, vključno s pravico do zdravstvene oskrbe in do izobraževanja za šoloobvezne otroke.
Italija postaja spet "normalna" država, taka, kakršna je vedno bila
