Nekaj časa se je zdelo, da bodo britanska premierka Theresa May in podporniki njene vlade v parlamentu lahko sami sprejeli odločitev glede brexita. Vlada je medtem z vrsto taktičnih glasovanj o raznih trivialnostih in s pretečo grožnjo trdega brexita brez dogovora, ki je kot Damoklejev meč visel nad glavami poslancev, poskušala vplivati na njegov izid. Pristopu Mayeve so prebivalci Združenega kraljestva ter Evrope dolgo časa nasedali. Toda nedavno je prišlo do preobrata: predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow in sedemindvajseterica držav članic, ki ostajajo v Evropski uniji, sta naredila konec nedostojanstvenemu dogajanju, s tem ko so vlado in parlament prisilili k sprejetju odločitve. Bercow je namreč 18. marca presodil, da vlada ne more ponovno predložiti v glasovanje ločitvenega sporazuma, če ta ne bo bistveno spremenjen. In čeprav je EU privolila v preložitev datuma izstopa, ki je bil predviden za 29. marec, dogovora ni pripravljena spreminjati.
Posledično ima parlament v Londonu do 12. aprila čas, da se odloči za eno od treh možnosti. In sicer lahko potrdi dogovor, ki je trenutno na mizi, kar bi pomenilo, da mora Združeno kraljestvo zapustiti EU 22. maja, torej dan pred pričetkom volitev v Evropski parlament. Druga možnost je, da Združeno kraljestvo sodeluje na volitvah in predlaga nov predlog, denimo drugi referendum o članstvu v Evropski uniji. V tem primeru bi EU odobrila dodatno daljšo preložitev brexita, zato da bi lahko stekle nadaljnje priprave. Če poslanci ne podprejo ne ene ne druge možnosti, bo 12. aprila prišlo do brexita brez dogovora.
V resnični demokraciji morajo politični voditelji prepoznati meje svoje avtoritete in zmožnosti
