Ulice Bejruta so preplavile stotine prostovoljcev, ki so pričeli odstranjevati posledice torkove silovite eksplozije v pristanišču. Kot smo že obširno poročali, je eksplodiralo neverjetnih 2750 ton aluminijevega nitrata, pri čemer je umrlo najmanj 137 ljudi, več kot pet tisoč pa jih je bilo ranjenih. Pogrešanih je še okoli sto ljudi in oblasti se bojijo, da niso več živi.
Svetovna skupnost je ponudila pomoč, celo Izrael, ki je z Libanonom uradno še zmeraj v vojni. Kot prvi izmed tujih državnikov pa je Bejrut obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron. Francija je namreč od leta 1920 s sklepom Lige narodov na neki način upravljala Libanon, ki je bil do konca prve svetovne vojne del Otomanskega imperija. Toda naletel je na jezen odziv ljudi, jeznih bolj kot na francoskega predsednika na lastno politično elito, ki jo zaradi nesposobnosti, korupcije, sektaštva in nepotizma štejejo za odgovorno za tragedijo. Macronov obisk prizorišča eksplozije so tako ponekod spremljale jezne množice, ki so vzklikale gesla, kot so "teroristično vodstvo", "revolucija" in "ljudje hočejo konec režima".
Najprej pomoč, potem pa reforme
Preložena sodba za umor premierja
Posebno sodišče v Haagu, ki so ga ustanovili v okviru Združenih narodov, je sporočilo, da so zaradi bejrutske eksplozije preložili za danes napovedano objavo obsodbe v primeru leta 2005 ubitega nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Obtoženi so štirje člani gibanja Hezbolah, ki pa jim bodo razsodili v odsotnosti.