Boris Jaušovec
Zaradi pandemije novega koronavirusa letos ni bilo množične spominske slovesnosti za hrvaške žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Je pa zato bila v soboto maša za po vojni pobite hrvaške žrtve, ki so jih britanski zavezniki prav pri Pliberku maja 1945 predali jugoslovanskim partizanom, v sarajevski katedrali Svetega srca Jezusovega. Ustašev in domobranov, pa še četnikov in domobrancev, ki so jih na begu pred partizani spremljali tudi civilisti, naj bi bilo 95 tisoč. Vsaj polovico teh naj bi bili partizani nato v kolonah smrti izvensodno usmrtili in zagrebli v neoznačene grobove, največ v Sloveniji.
Na Libuškem polju komorno
Pri spomeniku na Libuškem polju je manjša delegacija Častnega pliberškega voda v soboto navsezgodaj zjutraj položila vence. Poleg je bil posebni odposlanec hrvaške vlade in sabora, pokrovitelja te slovesnosti, hrvaški veleposlanik na Dunaju Daniel Glunčić. Incidentov ni bilo, saj je kakšnih 20 nasprotnikov prispelo tja šele kasneje. Avstrijski časnik Kleine Zeitung je poročal, da so organizatorji spominske slovesnosti iz omenjenega voda kupili še 18.000 kvadratnih metrov zemljišča na Libuškem polju in površino povečali na 50 tisoč kvadratnih metrov. Avstrijske oblasti v zadnjih dveh letih na slovesnosti niso dovolile ustaške ikonografije ter povzdigovanja nacističnih in fašističnih režimov. Na avstrijskem Koroškem kroži tudi zahteva za trajno prepoved prireditve na Libuškem polju, ki je do letos bila vsako leto od leta 1952.
