Popularnost italijanske desnosredinske vlade počasi pada

Se medeni meseci italijanske premierke Giorgie Meloni bližajo koncu? Po javnomnenjskih anketah za zdaj kaže, da ne; tudi v zadnjem tednu je njena stranka Bratje Italije rahlo narasla in spet presegla 30 odstotkov, na škodo obeh partnerskih strank desne sredine, Lige Mattea Salvinija in stranke Naprej, Italija!, ki je po smrti Silvia Berlusconija izgubila zagon, ki ga je še ohranjala, čeprav je bil 88-letni lider bolan in malo prisoten. Vendar se v zadnjih dneh pojavljajo znaki, ki kažejo na padanje popularnosti desnosredinske vlade.

Porazni gospodarski kazalci

Dogodek, ki je prav te dni razburil še zlasti jug Italije, je posledica odločitve, da vlada ukine državljanski dohodek, ki ga je pred leti uvedla vlada stranke Gibanje 5 zvezd. Gre za nekakšno subvencijo do 600 evrov mesečno, namenjeno družinam pod pragom revščine. Sedanja vlada je to subvencijo odvzela vsem družinam, razen tistim z mladoletnimi otroki ali s starejšimi od 65 let, in pred dnevi je skoraj 150 tisoč družin prejelo SMS, da v avgustu dohodka ne bodo več prejele. Včeraj so podobno sporočilo poslali še 80 tisoč družinam. Ljudje protestirajo, sicer ne množično, ampak na jugu je bilo kar nekaj demonstracij, enemu županu so celo pisarno polili z bencinom. Opozicija je vzrojila, vlada pa trdno vztraja na stališču, da se morajo tisti, ki so sposobni delati, pač zaposliti. To se zelo lepo sliši, ampak na jugu delovnih mest ni, na severu pa so stroški - predvsem bivanja - previsoki, da bi se tja neka družina lahko preselila in preživljala s plačo, ki bi nihala med 1000 in 1500 evri mesečno. Sicer pa v Italiji še ne poznajo minimalne plače, zdaj opozicija zahteva razpravo o osnutku, da bi določili minimalno postavko devet evrov na uro, kajti obstajajo delovne pogodbe, po katerih zaposleni prejemajo po tri do štiri evre urno. Melonijeva je minimalni plači nasprotovala, zdaj pa se je bila prisiljena nekoliko omehčati in se je baje pripravljena pogovarjati.

Najhujši udarec vladi pa prihaja iz gospodarstva. Včeraj so bili objavljeni podatki o BDP za zadnje tri mesece, ki prvič po koncu pandemije kažejo na nazadovanje. Na letni ravni je BDP sicer še vedno rahlo pozitiven, 0,6 odstotka, v zadnjem trimesečju pa je padel za 0,3 odstotka. To je zelo slab znak. Pada proizvodnja in v Italiji se izgovarjajo, da je to posledica recesije v Nemčiji, ampak Nemčija je finančno stabilna, Italija pa čezmerno zadolžena. Minister za ekonomijo in finance Giancarlo Giorgetti je posvaril, da ni denarja za izredne ukrepe, cene pa naraščajo. Vlada je videti nemočna in sprejema ukrepe, ki ne morejo učinkovati. Na primer v zvezi s ceno goriva. Vlada je določila, da morajo od včeraj vsi črpalkarji na avtocestah poleg svoje cene na vidnem mesecu objaviti tudi povprečno ceno goriv v državi, na ostalih cestah pa povprečno ceno goriv v deželi. To potem, ko je cena bencina ponekod dosegla 2,5 evra za liter. Ampak objava povprečne cene vozniku, ki mora natočiti bencin, nič ne pomaga; plačati mora pač ceno, ki jo določi črpalkar. Inflacija je osemodstotna, cene živil pa so narasle za več kot deset odstotkov.

Adijo, Kitajska

Težave na domačih tleh skuša Giorgia Meloni nadoknaditi v mednarodni areni. Prejšnji teden je bila v Washingtonu, sprejel jo je tudi predsednik Joe Biden. V Italiji so govorili o velikem uspehu, se je pa morala predsednica vlade odpovedati dogovoru s Kitajsko o novi svilni poti; Italija je edina članica skupine G7, ki je v času, ko sta vlado sestavljali Gibanje 5 zvezd in Liga, podpisala ta dogovor. Pritisk ostalih najbolj razvitih držav Zahoda je bil očitno velik in Melonijeva je morala na to pristati. V Italiji sicer to predstavljajo kot delni umik, češ, gre samo za nekatere aspekte, ampak je bil dogovor o umiku očitno del pogojev, ki so jih ZDA postavile, da se je srečanje sploh zgodilo. In potem dejstvo, da se med obiskom v ZDA Melonijeva ni srečala z Donaldom Trumpom. Ameriška republikanska stranka je namreč članica konservativnega zavezništva, ki mu v Evropi predseduje prav italijanska premierka. Normalno bi bilo, da se med obiskom v ZDA uradno sreča s članico zavezništva, kateremu predseduje; pa se ni.

Pa v Evropi? Odnosi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom so itak zelo slabi, spodletela je napoved o veliki volilni zmagi desnice v Španiji, kjer je njena partnerska stranka Vox izgubila skoraj polovico mandatov v parlamentu. In ne nazadnje, v lastni stranki ima Melonijeva kar nekaj težav zaradi afer, ki polnijo strani časopisov.