Rekordno so se povečali tudi vojaški izdatki v Evropi in so s 480 milijardami najvišji od konca hladne vojne. Po besedah raziskovalca in enega od soavtorjev poročila Nana Tiana so razlogi za rekordno porabo poleg vojne v Ukrajini tudi napetosti v vzhodni Aziji med ZDA in Kitajsko. "Nenehno povečevanje svetovnih vojaških izdatkov v zadnjih letih je znak, da živimo v vse bolj negotovem svetu," je dejal.
Vodilna država po višini izdatkov ostajajo ZDA (877 milijard dolarjev), sledita jim Kitajska (292 milijard) in Rusija (86,4 milijarde). Slednja je zaradi napada na Ukrajino s petega mesta skočila na tretje in povečala porabo za 9,2 odstotka. Prvo peterico zaključujeta Indija (81,4 milijarde) in Savdska Arabija (75 milijard).
"Kitajska vse bolj vlaga v svoje pomorske sile, da bi razširila svoj domet do Tajvana, nato pa še dlje od Južnokitajskega morja," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil Tian. Temu trendu po ugotovitvah iz poročila sledijo tudi Japonska, Indonezija, Vietnam in Avstralija.
Države v Srednji in Zahodni Evropi so v letu 2022 skupno porabile 345 milijard dolarjev, kar ob upoštevanju inflacije pomeni, da so prvič presegle raven iz leta 1989, ko se je končala hladna vojna. Pri tem so raziskovalci upoštevali tudi vojaško pomoč Ukrajini, ki je zaradi vojne lani zabeležila 640-odstotno povečanje vojaških izdatkov, na 44 milijard dolarjev, in je trenutno na 11. mestu v svetu, potem ko je bila še leto prej na 36. mestu
Evropa kot celota je lani za vojsko namenila 480 milijard dolarjev, kar predstavlja 13 odstotkov več kot v 12 mesecih pred tem. Na inštitutu so ob tem opozorili, da pri tej številki inflacija ni upoštevana, kar pomeni, da je bila dejanska poraba še višja.
Poraba v srednji in zahodni Evropi, kjer je pred Nemčijo in Francijo največja porabnica Velika Britanija (68,5 milijarde dolarjev), se je v zadnjem desetletju povečala za tretjino, v naslednjem desetletju pa naj bi se ta trend nadaljeval in stopnjeval.
