(PORTRET TEDNA) Tropski Trump duši pljuča planeta

Brazilija, največja in najštevilčnejša južnoameriška država, je z novim letom dobila novega predsednika. Prihodnja štiri leta jo bo vodil desničarski populist Jair Bolsonaro. Brazilci so 63-letnega nekdanjega vojaškega poveljnika in prepričanega zagovornika diktature in proste prodaje orožja volili in izvolili predvsem zato, ker je obljubljal konec korupcije. A mnogi se, v Braziliji in še bolj drugod po svetu, zaskrbljeno sprašujejo, ali niso Brazilci s tem ogrozili lastne prihodnosti in prihodnosti vsega človeštva. Bolsonaro, ki se ga je že prijel vzdevek brazilski ali tropski Trump, je namreč že v kampanji napovedal odpravo regulacij, ki ščitijo amazonski pragozd, ta "pljuča planeta".
In to je le ena od kontroverznih stvari, povezanih z najbolj desnim predsednikom v zgodovini Brazilije. Nasprotniki ga označujejo za rasista, sovražnika žensk in homofoba. Razburi s praktično vsako svojo izjavo, pa naj se nanaša na vprašanja abortusa ali rase, migracij ali homoseksualnosti. "Raje bi videl, da bi moj sin umrl v nesreči, kot da bi bil homoseksualec," je dejal leta 2011 v intervjuju za Playboy. Leta 2016 je povzročil ogorčenje, ko je za eno od kolegic poslank dejal, da ni vredna posilstva, ker je zelo grda in sploh ni njegov tip. In ko je po štirih sinovih v tretjem zakonu dobil hčerko, je njeno spočetje označil za "trenutek slabosti".

Politični "novinec" z dolgo kariero

Bolsonaro se je rodil 21. marca 1955 staršem italijanskih korenin v mestu Glicerio na jugu zvezne države Sao Paulo. Leta 1977 je diplomiral na vojaški akademiji, nato je 17 let služil v topniških in padalskih enotah brazilske vojske, kjer je dosegel čin stotnika. Prvič se je slišalo zanj leta 1986, ko je v javnem zapisu nasprotoval slabim plačam v vojski, s čimer si je pridobil veliko pristašev, sam pa je zaradi objave preživel 15 dni v zaporu, dokončno oproščen je bil šele dve leti kasneje. V politiko je vstopil leta 1988, takrat je bil izvoljen v mestni svet Rio de Janeira, nato je bil od leta 1990 šest zaporednih mandatov poslanec v spodnjem domu brazilskega parlamenta.
Je dvakrat ločen in tretjič poročen. Iz prvega zakona ima tri sinove, iz drugega še enega, s tretjo soprogo Michelle Reinaldo, s katero sta poročena od leta 2013, ima hčerko Lauro.
V svoji politični karieri je Bolsonaro zamenjal kar nekaj strank, nazadnje še lani. Ko je leta 2016 prvič napovedal kandidaturo za predsednika, je bil član socialnokrščanske stranke, a je lani, pred začetkom kampanje, prestopil v nacionalistično, konzervativno socialno liberalno stranko. Kljub dolgoletni poslanski karieri se je v kampanji predstavil kot politični novinec in zagovornik družinskih vrednot. Po tem, ko je sodišče prepovedalo kandidaturo aretiranega nekdanjega predsednika Luiza Inacia Lula da Silve, je Bolsonaro ostal edini favorit. Že v prvem krogu je dobil največ glasov, le malenkost premalo za izvolitev, v drugem je zanesljivo premagal nasprotnika Fernanda Haddada.

Podpora še narašča

Na voliščih je dobil glasove 55 odstotkov Brazilcev, po volitvah je njegova priljubljenost še narasla. Kljub temu da odkrito izraža simpatijo do obdobja vojaške diktature, ki je Braziliji vladala med letoma 1967 in 1985 - to obdobje označuje za veličastno, čeprav je bilo v tem času zaprtih in mučenih na tisoče ljudi -, uživa izjemno visoko podporo. Kar 75 odstotkov Brazilcev meni, da gredo odločitve, ki jih je napovedal, v pravo smer. A izzivi, ki čakajo njegovo vlado, so ogromni.
Brazilija, največje južnoameriško gospodarstvo, se še vedno izvija iz najhujše recesije v zgodovini, ki je izničila vse koristi iz obdobja blaginje pred desetletjem. Bolsonaro je zato napovedal niz reform, ki jih bo uresničeval novoimenovani minister za gospodarstvo, ultraliberalni Paulo Guedes. Njegova naloga bo predvsem zmanjšati dolg, ki je oktobra znašal 76 odstotkov BDP. To naj bi uresničili s privatizacijami, davčno reformo in spodbujanjem tujih naložb.
Vodenje ministrstva za ženske, družino in človekove pravice je novi predsednik v skladu s svojimi prepričanji poveril evangeličanski pastorki Damares Alves, ki je ostra nasprotnica pravice do splava in feminizma. Je pa Alvesova kljub svoji ultrakonservativni drži dala vedeti, da se želi približati skupnosti LGBT.

Pred Brazilijo je nevarno obdobje

Še bolj problematični so Bolsonarovi načrti z okoljskega vidika, saj po mnenju znanstvenikov z vsega sveta ogrožajo amazonski pragozd. V Braziliji leži 60 odstotkov amazonskega pragozda, njegovega pomena za življenje na planetu ni mogoče preceniti. Tropski gozd zajema ogljik oziroma ogljikov dioksid in proizvaja kisik, ki je potreben za dihanje. Amazonski pragozd zajame na leto dve milijardi ton ogljikovega dioksida in sprosti okoli 20 odstotkov vsega svetovnega kisika, je pa tudi proizvajalec vlage oziroma dežja, ki ga potrebuje za lastno preživetje in svojo funkcijo svetovnih pljuč.