Z današnjega neformalnega srečanja voditeljev 27 članic EU, tudi slovenskega premiera Marjana Šarca, v romunskem Sibiuu so odmevali pozivi k enotnosti v vse bolj spremenljivem svetu. Voditelji so izpostavljali prioritete, na katere se morajo osredotočiti, zlasti varnost, podnebje in konkurenčnost, da bodo prepričali Evropejce, da čez dva tedna na volitvah izberejo enotno Evropo, ne nacionalizma.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je za 28. maj, dva dni po evropskih volitvah, napovedal izredno srečanje voditeljev vseh 28 članic EU. Na njem bodo sprožili proces imenovanj na visoke položaje v institucijah EU. Cilj je, da se odločitve o imenovanju vodstva sprejmejo junija, je poudaril Tusk. Pred petimi leti je unija za odločitve o ključnih položajih potrebovala tri mesece in tri srečanja voditeljev. Tokrat naj bi torej šlo hitreje, piše slovenska tiskovna agencija STA. Tusk je izpostavil, da je pri imenovanjih treba zagotoviti geografsko in demografsko ravnotežje, tako da bodo ustrezno zastopane tako male kot velike članice, pa politično in spolno uravnoteženost. Cilj je odločitve sprejeti s soglasjem, a Tusk je poudaril realizem, zato ne bo okleval pri uporabi kvalificirane večine, če soglasja ne bo mogoče doseči.
Cipras proti Webru
Nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala k enotnosti EU, da se bo lahko uveljavila na svetovnem odru. "Svet ne spi," je opozorila. Ključno je pokazati, da je EU kljub razlikam zmožna zagotavljati mir in blaginjo, je še izpostavila. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril na jasno alternativo - ali bomo skupaj gradili ali pa bomo uničili Evropo in bodo obveljali nacionalizmi. Izpostavil je tri prednostne naloge: boj proti podnebnim spremembam, zaščito meja in varnost ter oblikovanje ustreznega gospodarskega in socialnega modela, vključno z umetno inteligenco.
Voditelji so sprejeli sibivsko izjavo z desetimi zavezami prihodnjim generacijam in oris strateškega načrta za naslednji politični cikel 2019-2024. Kot rečeno, je bilo v ospredju tudi vprašanje imenovanj na visoke položaje v Evropski komisiji, Evropskem svetu, Evropski centralni banki in na položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije. Grški premier Aleksis Cipras je že ob prihodu v Sibiu ostro zavrnil možnost, da bi predsednik komisije postal vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber: "Potrebujemo predsednika, ki bo podpiral enotnost unije, solidarnost, demokracijo in socialno kohezijo ter bo proti neoliberalizmu, zategovanju pasu in ksenofobiji skrajno desnih sil, in ta predsednik ni Weber." Nizozemski premier Mark Rutte je zavrnil ugibanja, da je sam kandidat za naslednika Poljaka Tuska na čelu Evropskega sveta. Macron je znova zavrnil koncept spitzenkandidatov, češ da to ni dobra ideja brez nadnacionalnih evropskih list.
O začetku pogajanj s Skopjem
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, ki je prišla v Sibiu z balkanskega vrha proces Brdo Brioni v Tirani, je izpostavila, da mora biti prioriteta prihodnost držav Zahodnega Balkana v uniji. V Albaniji je podpora EU 90-odstotna in ta kapital je treba ohraniti, je izpostavila. Unija bo junija odločala o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, pri čemer naj bi predsednik komisije Jean-Claude Juncker lobiral za začetek pogajanj s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo, medtem ko naj bi Mogherinijeva želela odločitev o začetku pogajanj za obe.
V Bruslju so pred vrhom neuradno izpostavljali, da bo v vsesplošno olajšanje to vrh še zmeraj brez brexita. Britanske premierke Therese May v Sibiuu ni. "Pogrešam jo," je dejal Juncker. Veliko Britanijo je v stari transilvanski prestolnici zastopal minister za brexit Stephen Barclay, ki je kljub brexitu izpostavil nujnost sodelovanja pri soočanju z varnostnimi, podnebnimi in gospodarskimi izzivi, ki da so večji in pomembnejši od brexita. (zur)
