Podpora Ukrajini ostaja osrednja prednostna naloga Evropske unije, je danes po dvodnevnem zasedanju voditeljev sedemindvajseterice v Bruslju povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala, da pripravljajo dvanajsti paket sankcij proti Rusiji, in dodala: "V razpravi je bilo zelo jasno, da se kljub geopolitičnim napetostim na Bližnjem vzhodu še naprej osredotočamo na podporo Ukrajini." K sprejetju novega svežnja sankcij je že v četrtkovem videonagovoru voditelje članic v Bruslju pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Obenem je opozoril, da je treba cenovno kapico na rusko nafto revidirati, saj je "očitno, da ne deluje tako učinkovito".
Kot je dejal Michel, so voditelji, med katerimi je bil tudi slovenski premier Robert Golob, govorili o nadaljnji vojaški, pa tudi finančni podpori Ukrajini. Visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella in komisijo so voditelji pozvali, naj pripravita predlog zakonodajne podlage, ki bo omogočila uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za povojno obnovo Ukrajine, kot je bilo pričakovati ob njeni uvedbi. Po njegovih besedah je treba "zmanjšati kapico in okrepiti mehanizme za njeno uveljavljanje".
Voditelji članic EU so poudarili tudi enotnost glede razmer na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik Evropskega svata Michel že ob koncu prvega dne vrha EU v Bruslju. Po večurni razpravi v četrtek zvečer so po polnoči soglasno pozvali k humanitarnim premorom v spopadih med Izraelom in Hamasom za dostavo pomoči na območje Gaze in spet poudarili, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji. "Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi," je ob tem dejal Charles Michel. Razprava se je vrtela predvsem okoli tega, ali naj EU sploh pozove k humanitarni prekinitvi spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. EU je tudi pripravljena igrati večjo vlogo in prispevati k oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav. Voditelji so po Michelovih navedbah podprli pripravo mednarodne mirovne konference, ki naj bi potekala kmalu. Po besedah Ursule von der Leyen je splošno stališče jasno, namreč da je Izrael demokracija, ki jo je napadel Hamas, in da ima pravico do obrambe v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom.
Voditelji so tudi pozvali, da mora Hamas brezpogojno izpustiti vse talce - teh naj bi bilo po podatkih iz Izraela še zmeraj vsaj 229 -, ki jih je zajel v napadih na Izrael 7. oktobra. Hamas s terorističnimi dejavnostmi škodi tudi palestinskemu ljudstvu in je izzval humanitarno krizo v Gazi, je zatrdila predsednica komisije.
Voditelji so še opozorili na zelo velik porast antisemitskih dejanj. Še naprej moramo biti zelo pozorni na to in na vse druge zločine iz sovraštva, je opozorila Ursula von der Leyen. Pri tem je, kot je dejala, voditelje pozvala, naj dosežejo dogovor o predlogu komisije, da se sovražni govor in zločini iz sovraštva dodajo na seznam zločinov EU.
"Mislim, da je bil v četrtek narejen pomemben preskok. To je, da se je na špansko pobudo, tudi Slovenija se ji je z veseljem pridružila, vključil poziv k temu, da se v čim krajšem času organizira mednarodna mirovna konferenca za Bližnji vzhod," je o četrtkovi večurni razpravi voditeljev danes povedal Golob. V odgovoru na vprašanje o vlogi Slovenije pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta je dejal, da gre za tako kompleksno vprašanje, da nobena država sama ne more bistveno vplivati nanj. Podprl je rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu.
Države članice EU pa so si menda vse bolj enotne v tem, da je treba za boljše upravljanje migracij okrepiti sodelovanje s tretjimi državami, je po vrhu EU še povedal Charles Michel. Eden od načinov so celoviti sporazumi, kakršnega je EU sklenila s Tunizijo.
