Predsedniške volitve na Hrvaškem: Zakaj nihče ne more ogroziti Milanovića?

Hrvati se bodo konec decembra še tretjič letos odpravili na volišča. V nedeljo, 29. decembra, bodo s predsedniškimi volitvami po parlamentarnih in evropskih volitvah sklenili supervolilno leto. Potem ko so parlamentarne volitve potekale sredi tedna, v sredo, 17. aprila, je termin predsedniških volitev premier Andrej Plenković vrnil na nedeljo. Morebitni drugi krog bo dva tedna kasneje, 12. januarja 2025. Predsedniške volitve na Hrvaškem sicer že tradicionalno potekajo na prehodu iz starega v novo leto. 

Kandidaturo je poleg predsednika Zorana Milanovića, ki kandidira s podporo opozicijske SDP, napovedalo še sedem kandidatov in štiri kandidatke. Milanovićev glavni izzivalec bo Dragan Primorac, formalno neodvisni kandidat, ki pa ga podpirata največja vladna stranka HDZ in koalicijsko skrajno desno Domovinsko gibanje. Neodvisna kandidatka je tudi Marija Selak Raspudić, poslanka v saboru in nekdanja članica konservativne stranke Most. Kandidatka levo-zelene stranke Zmoremo! je prav tako poslanka Ivana Kekin. Tokratni Mostov predsedniški kandidat je Miro Bulj, župan Sinja in poslanec.  

Velika koncentracija skrajno desnih kandidatov

Koncentracija kandidatov skrajno desnih strank je tokrat velika. Kandidirajo Branka Lozo, kandidatka novoustanovljene stranke Dom in narodni zbor (DOMiNO), predsednik stranke Autohtona - HSP Dražen Keleminec, nekdanja poslank in predsednica stranke Odločnost in pravičnost Karolina Vidović Krišto, odvetnik in zgodovinar Tomislav Jonjić in podjetnik Niko Tokić Kartelo​. Nekaj kandidatom do torka, 10. decembra ni uspelo zbrati potrebnih deset tisoč podpisov.

Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavila hrvaška televizija RTL, bi za Milanovića glasovalo 37,40 odstotka vprašanih. Na drugem mestu je Primorac z 20 odstotki, na tretjem mestu je Selak Raspudić (10 odstotkov), sledita Ivana Kekin s 9,2-odstotno podporo in Miro Bulj, za katerega bi volilo 3,7 odstotka Hrvatov. Preostali kandidati imajo med 0,2 in dvema odstotkoma podpore. Neodločenih je bilo 14 odstotkov vprašanih. V drugem krogu bi Milanović dobil 55 odstotkov glasov, Primorac pa 29 odstotkov.

Dokaj mirna kampanja

Čeprav se je uradna kampanja šele začela, ko je državna volilna komisija prejela kandidature in objavila spisek kandidatov, neuradna kampanja traja že nekaj časa. Milanović jo je začel razmeroma pozno in brez velikega pompa. Za slogan je izbral Predsednik za predsednika, ki ga je pred 27 leti imel prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman.

V prejšnjih tednih je predsednik obiskoval hrvaška mesta, v katerih je zbiral podpise za vložitev kandidature. Nasploh se Milanović, ki velja za ostrega retorika, po parlamentarnih volitvah malo oglaša. Tedaj je namreč napovedal, da bo kandidat SDP za mandatarja. To je bila ustavno sporna poteza, saj kot predsednik republike ni smel kandidirati na parlamentarnih volitvah, odstopiti pa ni želel. Na volitvah je, spomnimo, zmagala Plenkovićeva HDZ. 

Predsednikovo najmočnejše orožje retorika

Na drugi strani je Primorac kampanjo začel že poleti, ko je ob podpori HDZ najavil kandidaturo na volitvah. Od tedaj se veliko pojavlja v javnosti, obeležuje pomembne dogodke, obletnice prelomnih dogodkov v hrvaški domovinski vojni, denimo. Je izkušen politik, v vladi Iva Sanaderja je bil med letoma 2003 in 2009 minister za šolstvo, znanost in šport. Odstopil je zaradi obtožb o korupciji. Po izobrazbi je zdravnik, sicer pa je kot neodvisni kandidat kandidiral že na predsedniških volitvah leta 2009 in osvojil šest odstotkov glasov. Tedaj je na volitvah zmagal kandidat SDP Ivo Josipović, ki je v drugem krogu premagal zdaj že pokojnega župana Zagreba Milana Bandića. 

Glede na napovedi anket se torej Milanoviću obeta nov petletni mandat na Pantovčaku. Da so volitve formalnost, menijo tudi analitiki in celo Milanovićevi kritiki, ki ne pričakujejo večjih presenečenj. Že na retorični ravni, ki jo bo pokazal na veliko televizijskih soočenjih, je Milanović v veliki prednosti pred protikandidati, pa četudi je njegova komunikacija velikokrat neprimerna, populistična.