Boris Jaušovec
Administrator krške škofije Engelbert Guggenberger je po poročanju avstrijske radiotelevizije ORF zavrnil prošnjo hrvaške škofovske konference za letošnje obhajanje svete maše na spominski slovesnosti na Libuški gmajni pri Pliberku. V krški oziroma celovški škofiji na avstrijskem Koroškem so v petek namreč ocenili, da se mašo pri Pliberku "politično instrumentalizira". Tam naj bi se 18. maja letos tako znova zbrali predvsem hrvaški udeleženci, ki se spominjajo predaje več deset tisoč ustašev, domobranov in tudi civilistov s strani britanskih zavezniških sil partizanom maja leta 1945. Mnoge so nato v Jugoslaviji komunisti izvensodno pobili. Prireditev na Libuški gmajni, sicer na zasebnem zemljišču, je bila že od leta 1952 osrednja žalna slovesnost za hrvaškimi žrtvami povojnih pobojev v tedanji Jugoslaviji. Vendar so se na prireditvi vedno znova dogajali tudi fašistični in ustaški incidenti.
Prepoved zahtevali javno lani
Lani so prvič zoper prireditev v središču Pliberka javno in ostro protestirale zlasti leve civilnodružbene organizacije iz Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Italije. Med 200 udeleženci protesta in blizu desettisočimi tistih, ki so romali na Libuško gmajno, je ves čas prihajalo do besednih obračunov. Avstrijski policisti so se morali kar zelo potruditi, da so med skupinama preprečili fizični stik. Govorci na protimanifestaciji so zatrjevali, da gre na Libuški gmajni pravzaprav za največji shod fašistov in nacistov v Evropi poleg podobnega v latvijski prestolnici Rigi. Na avstrijskem Koroškem pa se niti ne trudijo preveč zakamuflirati povzdigovanja ustaške NDH, zato so odločno zahtevali prepoved shoda. V resnici je nato Avstrija letos razširila prepoved nacističnih simbolov še na ustaške simbole in slogane.
Distanciranje Cerkve od fašistov
Kot je med drugim pojasnila krška škofija, je prepoved maše "rezultat temeljite analize lanske prireditve, številnih pogovorov na ravni avstrijske in hrvaške škofovske konference, pa s hrvaško govorečo katoliško skupnostjo na Koroškem in z uradom za varnost". In še: "Maša na Libuški gmajni je del politično instrumentalizirane prireditve, del politično-nacionalnega rituala, ki škodi ugledu Katoliške cerkve." Kajti če bi mašo dovolili, bi Cerkvi kdo lahko očital "pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora". Na Libuški gmajni bi tako sicer še lahko pripravili spominsko mašo, vendar je ne bi smel voditi škof, temveč le kakšen nižji duhovnik.
Hrvaška škofovska konferenca, ki jo je o odločitvi krške škofije obvestil njen apostolski administrator Guggenberger, ker škofovsko mesto na avstrijskem Koroškem trenutno ni zasedeno, se je na zavrnitev takoj pisno odzvala, je poročala hrvaška katoliška tiskovna agencija (Ika). V sporočilu za javnost je obžalovala odločitev Katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem in zavrnila razloge za prepoved maše. Menijo, da prepoved maše za "žrtve velike tragedije hrvaškega naroda" pomeni "nespoštovanje" teh žrtev in "pomanjkanje občutka za trpljenje nedolžnih". Po navedbah hrvaških škofov je v preteklih letih, posebej pa lani, maša potekala "dostojanstveno, kot se spodobi za molitve Katoliške cerkve".
Sabor kot nečastni pokrovitelj
Toda tudi lani so avstrijske oblasti priprle šest hrvaški državljanov, ki so med žalno slovesnostjo 12. maja kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma. Večino so obsodili na pogojne kazni med 15 in 18 meseci zapora. Organizator dogodka je bil tudi lani maja Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.
Iz urada predsednika sabora Gordana Jandrokovića so med tem po poročanju slovenske tiskovne agencije STA povedali, da načrtujejo pogovore s predstavniki Katoliške cerkve na Hrvaškem in Častnega pliberškega voda, preden se bodo odločili, kaj storiti glede prepovedi maše pri Pliberku. Odločitev krške škofije pa so javno že podprli koroški deželni glavar Peter Kaiser, Izraelitska skupnost v Avstriji, platforma Memorial Kaernten/Koroška, Komite Mauthausen in drugi.
