Izraelski premier Benjamin Netanjahu je slabe tri tedne pred parlamentarnimi volitvami, na katerih njemu in stranki Likud ne kaže najbolje, dobil (ne)pričakovano darilo: Združene države Amerike bodo, kot je oznanil predsednik najtesnejše izraelske zaveznice Donald Trump, očitno še pred volitvami 9. aprila priznale izraelsko suverenost nad Golansko planoto, ki jo je Izrael iztrgal Siriji med šestdnevno vojno leta 1967 in si jo uradno priključil leta 1981, čeprav tega mednarodna skupnost ne priznava. Golanska planota je sicer izjemno strateško pomembna, sirska prestolnica Damask je oddaljena le 60 kilometrov, prav tako je tam Galilejsko jezero oziroma morje, ki je ključnega vodnega pomena za pretežno puščavski Izrael.
1800 kvadratnih kilometrov oziroma enajstino površine Slovenije meri Golanska planota
Po Jeruzalemu še Golanska planota
Trump, ki na ameriških predsedniških volitvah čez poldrugo leto upa na podporo izjemno močnega judovskega lobija v ZDA, je že decembra 2017 razglasil, da priznava Jeruzalem kot uradno prestolnico Izraela - česar si ni upal storiti nobeden od njegovih predhodnikov, saj je glede svetega mesta za tri največje svetovne religije veljal nekakšen nepisani status quo - vse od leta 1948, ko so ga Združeni narodi neuspešno razglasili kot mesto pod mednarodnim nadzorom. Podobno je bilo od šestdnevne vojne junija 1967, ko so štiri arabske države - Egipt, Jordanija, Sirija in Libanon - napadle Izrael, ki pa je po začetni vojaški krizi izvedel uspešne protinapade in izvedel nadvse uspešne protinapade. V njih je osvojil območje Gaze, Zahodni breg, Golansko planoto in Sinajski polotok. Suverenost nad Sinajskim polotokom je dobro desetletje kasneje vrnil Egiptu, medtem ko je v Gazi, na Zahodnem bregu in Golanski planoti ostal do danes.
Modre čelade na meji
Spopadi za Golansko planoto med Izraelom in Sirijo so se vneli tudi v tako imenovani Jomkipurski vojni oktobra 1973, spomladi 1974 pa so na območje med državama v skladu z resolucijo številka 350 Varnostnega sveta OZN prispeli prvi pripadniki mirovnih sil, ki nadzorujejo prekinitev ognja.
Bes Sirije in njenih zaveznic
Reakcije iz sveta so pričakovano silovite. "Sirija najostreje obsoja neodgovorna stališča glede okupirane sirske Golanske planote," je sporočil neimenovani vir na sirskem zunanjem ministrstvu. Dodal je, da Trumpove izjave potrjujejo "slepo pristranskost ZDA do sionistične okupacije ter neomejeno podporo agresivnemu vedenju". Iran, sicer sirski zaveznik, je izjave ameriškega predsednika označil za nevarne. "Trumpova osebna in slabo premišljena odločitev je nevarna in bo vodila zgolj v nadaljnje krize na Bližnjem vzhodu," je povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Gasemi. Pred novo krizo zaradi Trumpovih izjav je posvaril tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. "Včerajšnja nesrečna izjava ameriškega predsednika Trumpa o Golanski planoti je regijo privedla na rob nove krize," je poudaril na izrednem zasedanju Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) v Istanbulu. "Nikoli ne bomo dovolili legitimacije okupacije Golanske planote," je poudaril in dodal, da OIC ne bo "ostala tiho ob tako občutljivih zadevah, kot je ta".
Kršitev mednarodnega prava
Če bi ZDA priznale izraelsko suverenost nad Golansko planoto, bi bil to prvi primer priznanja suverenosti nad območjem, ki si ga je država protipravno prisvojila. Resoluciji VS OZN 242 in 497 namreč predstavljata pravita, da je Izrael z enostransko priključitvijo sirskega ozemlja kršil mednarodno pravo.