Razburljivo volilno leto na tujem: Vučić, Orban in Macron slabo spijo

Volilno leto 2022 ne bo zanimivo samo pri nas, temveč tudi v nekaterih drugih evropskih državah - pa četudi govorimo samo o rednih volitvah in ne upoštevamo morebitnih padcev vlad. Zagotovo bodo največ pozornosti pritegnile volitve v Srbiji, na Madžarskem in v Franciji, ki bodo vse v prvi polovici leta. Tisti, ki so še leto dni nazaj veljali za nesporne favorite, verjetno v teh dneh slabo spijo, saj ankete kažejo, da nihče nima vnaprej zagotovljene zmage.

Srbija: Koliko moči ima civilna družba?

Okoli 6,5 milijona polnoletnih državljanov Srbije bo najprej imelo možnost, da gre na volišča. Že čez slaba dva tedna bo na vrsti referendum o ustavnih spremembah, ki se nanašajo predvsem na pravosodje in naj bi - tako predlagatelji iz vladnih vrst - okrepile neodvisnost tožilstva in sodstva. Opozicija seveda trdi nasprotno, toda pričakuje se nizka udeležba, kar gre v prid predlagateljem. Mnogo bo odvisno od tega, kako se bo opredelila civilna družba, ki se je lani pozno jeseni poenotila okoli okoljevarstvenih skupin, ki so sprva z blokadami prometnic protestirale proti odprtju rudnika litija, ki ga je nameravala izkoriščati britansko-avstralska družba Rio Tinto. Toda zahteve protestnikov so kmalu prerasle zgolj varovanje okolja in prisilile srbskega predsednika Aleksandra Vučića k enemu redkih porazov. Parlament, ki ga obvladuje Vučićeva Srbska napredna stranka, je namreč sprejel precej predrugačene spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kot je bilo sprva mišljeno. Prvotne sprejete spremembe zakona so med drugim vsebovale možnost, da se po dveh letih ponovi referendum, če oblasti ne bi bile zadovoljne z njegovim rezultatom.

Prvo nedeljo v aprilu čakajo Srbe še parlamentarne in predsedniške volitve. Čeprav je Vučićeva SNS na volitvah junija 2020 osvojila več kot 60 odstotkov glasov in bi lahko vladala brez koalicijskih partnerjev (socialistov in nacionalistov), je Vučić že tedaj napovedal nove, predčasne parlamentarne volitve, ki bodo skupaj s predsedniškimi, na katerih se bo Vučić potegoval za drugi mandat. Ankete, ki pa so vse prej kot zanesljive, sicer kažejo na prepričljivo, več kot 50-odstotno zmago SNS in tudi Vučićevo zmago v prvem krogu, saj je opozicija razdrobljena. Poleg tega oblast nadzoruje večino medijev, napovedani zmagovalci pa imajo močno podporo predvsem v ruralnih okoljih.

Madžarska: Opozicija prvičs skupnim kandidatom

Precej drugače bo na Madžarskem, kjer se vladajoči stranki Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki je na oblasti že več kot desetletje, prvič postavlja nasproti združena opozicija. Anketa inštituta Republikon, ki je bila konec lanskega leta objavljena na spletnem portalu telex.hu, kaže, da bi šest združenih opozicijskih strank na volitvah, ki bodo aprila ali maja, podprlo 36 odstotkov vprašanih, Orbanovo stranko Fidesz pa 33 odstotkov, medtem ko je bila skoraj četrtina anketirancev neodločena. Madžarsko šeststrankarsko opozicijo vodi nestrankarski konservativni kandidat Peter Marki-Zay, v njej pa so združene zelo različne stranke, od socialistov in liberalcev do desne stranke Jobbik, ki je bila v preteklosti profilirana kot skrajno desna. Seštevek zadnjih anket, ki jih je objavil bruseljski spletni medij Politico, pa kaže na tesno zmago Fidesza za dve odstotni točki.

Tudi na Madžarskem podobno kot v Srbiji velja, da ima oblast nadzor nad večino medijev, podporo pa predvsem na podeželju, medtem ko v mestih zmaguje opozicija. Na lokalnih volitvah oktobra 2019 je bil Fidesz s svojimi kandidati poražen na lokalnih volitvah v številnih večjih mestih z Budimpešto na čelu.

Francija: Prvič predsednica republike?

Na predsedniške volitve aprila (in na parlamentarne dva meseca kasneje) bodo šli tudi Francozi. Ker ima Francija polpredsedniški sistem, ki daje predsedniku tudi velik del izvršnih pristojnosti, bodo pomembnejše volitve v aprilu. Kdo bo nastopil proti aktualnemu predsedniku Emmanuelu Macronu in s kolikšnimi možnostmi? Da bo njegova glavna izzivalka tako kot pred petimi leti tudi tokrat voditeljica skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen, so več let nakazovale tudi ankete, ki pa so se z vsakim novim vstopom v predsedniško tekmo nekoliko spremenile. Nato je Le Penovo prehitel še bolj skrajni desničar od nje Eric Zemmour, čigar popularnost pa je v zadnjih mesecih skopnela. Zadnje ankete kažejo, da bo Macronova glavna izzivalka kandidatka Republikancev Valerie Pecresse, ki je trenutno na čelu pariške regije. Kandidatka, ki se opisuje kot "tretjino Margaret Thatcher in dve tretjini Angele Merkel", naj bi se uvrstila v drugi krog, kjer pa naj bi v prerezu anket s 53 odstotki osvojenih glasov vseeno zmagal Macron.