Matej Simič
"Človeštvo se kljub vsej tehnologiji ni tako korenito spremenilo, kot bi mislili. Iz Ukrajine prihajajo prizori, podobni tistim iz druge svetovne vojne, saj je še vedno zelo pomembno, kdo nadzira ozemlje, kdo nadzira družbeni sistem na določenem ozemlju in nenazadnje, kdo nadzira ljudi," je za Večer pojasnil dr. Iztok Prezelj, obramboslovec in dekan Fakultete za družbene vede.
"Seveda v ozadju potekajo številne druge visokotehnološke oblike vojskovanja, denimo, precizno vodene rakete, ki jih je Rusija v ogromnih količinah izstrelila na Ukrajino. Drug primer so kibernetski napadi in kibernetsko vohunjenje, kar je nekaj, česar v drugi svetovni vojni ni bilo. Vidimo kombinacijo visokotehnološkega vojskovanja in vojskovanja, ki je praktično enak tistemu pred desetletji."
Spopadi ne potekajo samo v fizični ali vidni obliki, temveč tudi kibernetski. Rusija ima v svoji strukturi nacionalne varnosti usposobljene vojaške in civilne hekerje, ki lahko v vsakem momentu napadejo katerikoli informacijski sistem, meni Prezelj. "Predpostavljam, da se v tem trenutku osredotočajo na Ukrajino in še posebej na ukrajinske vladne informacijske sisteme, banke, elektrarne in vse drugo, kar želijo v najkrajšem času zavzeti. Center ruskih hekerskih aktivnosti zaenkrat niso države članice Nata, razen v primeru pridobivanja pomembnih informacij." Pričakuje, da se bo kibernetska nevarnost za članice Nata in EU povečala, ko se Rusija ne bo več ukvarjala z Ukrajino in se bodo odnosi med Natom in Rusijo politično zaostrili.
Po mnenju sogovornika mora biti strateški cilj Zahoda, da se Rusija ali umakne iz Ukrajine ali pa vsaj, da se tam zadrži. "Namreč lažje ko bo Rusija opravila z Ukrajino, hitreje bo prišla v naslednjo fazo branjenja ruskih etničnih manjšin, ki živijo po drugih državah. Živijo pa tudi v sedanjih članicah Nata."
O padcu Kijeva v svetovnih medijih kroži mnogo špekulacij, vendar je to praktično nemogoče napovedati. Prezelj v trenutni situaciji vidi dva scenarija. Prvi je ta, da se bodo Ukrajinci borili za vsako ulico. Ob tem opozarja, da so Rusi zaradi prve in druge Čečenske vojne specialisti ravno za take operacije, kot se zdaj napoveduje v Kijevu. "Taki spopadi bodo zelo težki in pomenijo ogromno civilnih žrtev," je bil jasen Prezelj.
Drug scenarij pa je, da se v imenu preprečevanja civilnih žrtev Ukrajina in Rusija skleneta premierje. Kdaj bo Kijev padel, je po njegovem preuranjeno govoriti. Meni, da bo naslednji zelo verjeten korak, v kolikor se razmere v Kijevu preveč zapletejo, da bo vlada zapustila glavno mesto in šla v za njih bolj varen del Ukrajine. "In v tem primeru bi lahko govorili, da je Kijev padel. To se lahko zgodi danes, jutri ali pa nikoli," je dejal Prezelj.
Politično modro je, da v svoji neodvisnosti in samostojnosti ne greš predaleč
Tudi dr. Maja Garb s Katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede meni, da je princip bombardiranja ciljev z velike razdalje dokaz za visokotehnološko vojno, čeprav je to, kot pravi, že relativno stara tehnologija. "Sicer gre za tradicionalno bojevanje. To dokazuje, da vojske ne smeš nikoli usposabljati samo za eno vrsto spopada. Čeprav gre za povsem klasičen način vojaškega delovanja, smo že pozabili, da se lahko kaj takega v svetu zgodi. Pripravljali smo se proti skritemu sovražniku, teroristom in tako naprej, tukaj imamo pa zdaj 'napredovanje, delovanje, taktika in teren'."
Po njenem mnenju želi Rusija z načinom vojskovanja na Ukrajino ustvariti pritisk, da bi se jim ta uklonila. "Ukrajina ni hotela priznavati ruskega prebivalstva, ni več priznavala ruščine, zaradi česar so se Rusi počutili zatrte. Drug izpostavljen razlog pa je, vztrajanje Ukrajine pri tem, da bi postala članica Nata. In tukaj je dolgoletni ruski predsednik postavil mejo."
"Ukrajina kot suverena država ima pravico, da se odloča, kakšna bo njena politika. Po drugi strani pa ni nobena država sama, mora se ozirati na to, kakšno je njeno strateško okolje in neposredna soseščina. Glede na to, da Rusija veš čas opozarja, da ne želi, da Nato pride na njene meje, bi morala Ukrajina vendarle razmišljati, da ni dobro, da na tak način izziva svojo sosedo. Preprosto je politično modro, da ne greš predaleč v tej svoji neodvisnosti in samostojnosti," meni Garb.
Kakšen tek bi Putin dobil, če bo vendarle šel do tega, da bo vojaško zavzel celotno Ukrajino, si Garb ne upa napovedati. Sosednje države, članice Nata, se pripravljajo tudi na ta scenarij, je dejala.
Po trenutnih napovedih predsednika Volodimirja Zelenskega ne kaže, da bi se ta 44 milijonska država kmalu predala. "Pomislila sem, da se bomo ob vsej tej tehnologiji na koncu znašli v gverilski vojni. Če se Ukrajinci ne bodo mogli več frontalno zoprstavljati, bodo verjetno oblikovali neko uporniško bojevanje in prišli bomo v gverilsko bojevanje," je zaključila Garbova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
