Ruski ustavni referendum: Putin za vse večne čase

Danes v Rusiji poteka še zadnji in hkrati glavni dan referenduma o ustavnih spremembah, ki bi predsedniku Vladimirju Putinu zagotovile, da ostane v Kremlju do leta 2036, saj bi mu spremembe ustave omogočile, da kandidira (vsaj) še dvakrat. Sedanje predsedovanje mu poteče leta 2024, potem pa bi se lahko potegoval še za dva šestletna mandata. Ob koncu bi bil Putin star 84 let. V Rusiji je potekalo vzporedno glasovanje, rezultati pa kažejo, da je velika večina Rusov (76 odstotkov) podprla predlagane spremembe. A še pred začetkom vzporednih volitev oziroma pred današnjim referendumom je v ruskih knjigarnah, večjih trgovinah in po spletu že bila na prodaj nova spremenjena ustava. Na platnicah piše, da ta začne veljati z današnjim dnem. Zato se mnogi Rusi in opozicija, ki zavrača legitimnost referenduma, sprašujejo, ali njihov glas sploh šteje? Oblikovali so se trije tabori: za spremembe, proti njim ali za bojkot referenduma.

"V kazinoju vedno zmaga kazino, v Rusiji vedno zmaga Putin"

Po vedenju glavnih ruskih medijskih figur, naraciji pogovornih oddaj in ne nazadnje po spletnih komentarjih sodeč, so Rusi že nekako sprejeli in ponotranjili dejstvo, da bo Putin državi in ljudstvu "služil" še 16 let. Pomemben spletni in medijski boj se bije tudi okrog sprememb o pojmovanju družine, ki bi bila do LGBT-skupnosti še manj prizanesljiva kot doslej. Generacija mladih Rusov, ki, kot povedo, ne želijo živeti v paradoksno homofobni državi, v današnjem referendumu ali javni debati pred njim vidijo priložnost za spremembe, ki bi težile k večji solidarnosti in prijaznejši ruski družbi.
Številni nacionalni televizijski mediji kljub cenzuri ne upoštevajo več brezpogojno politike tišine in na problematiko dogmatično postavljenega odnosa do zakonske zveze kot zgolj zveze moškega in ženske odgovarjajo z javnimi pozivi k spremembam. Kot glavni kritični novinarji ta hip izstopajo Andrej Malahov, Irina Šikman in Ksenija Sobčak, hčerka znamenitega ruskega politika Anatolija Sobčaka in kandidatka na preteklih predsedniških volitvah v Rusiji. Kot pove Ksenija Sobčak, kot takratna kandidatka za predsednico: "V kazinoju vedno zmaga kazino, v Rusiji vedno zmaga Putin." Takšen razplet napoveduje tudi za referendum, vendar še naprej poziva novinarske kolege, naj izkoristijo možnost in v raznih oddajah v živo opozarjajo na korupcijo, nepotizem in kršenje temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic LGBT-skupnosti.

Poudarek na vzgoji otrok, dediščini Sovjetske zveze in Bogu

Ruska ustava je bila sprejeta leta 1993, je relativno kratek dokument in je razdeljena na tri dele: preambulo, normativni del ter končne in prehodne določbe. Normativni del sestavlja devet poglavij, prvi dve poglavji pa sta tako rekoč nedotakljivi za revizijo - prvo poglavje ureja osnove ustavnega sistema, drugo poglavje pa govori o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah. V predlagani novi ustavi bi bil večji poudarek na vzgoji otrok, ki bi spoštovali starejše in nacionalne vrednote, ruskem jeziku kot jeziku izobraževanja (kar je ponekod problematično zaradi prisotnosti etničnih manjšin), Rusiji kot naslednici Sovjetske zveze in zmagovalki nad fašizmom, pa na Bogu in družinskih vrednotah, ki bi temeljile na tradicionalizmu in zvezi med izključno poročenima žensko in moškim. Nekatere simbolne elemente so pisci ustave lahko vključili le v preambulo, saj ne predstavljajo popolne pravne norme, prav tako jih niso smeli vključiti v prvi dve poglavji normativnega dela, kamor bi sicer lahko sodili.
Ko se je leta 1993 pojavila ruska ustavna kriza, je tedanji predsednik Boris Jelcin prekinil delo ustavnega sodišča in z dekretom razveljavil mnoge pravosodne zakone. Tako je Rusija dobila novi pravni sistem. Mnogi Rusi ustavi iz leta 1993 očitajo površnost, možnost zlorabe, obenem pa ruski politologi in interpretatorji ustave povedo, da je prav takšna ustava zaradi poglavja o položaju predsednika narekovala neizbežnost prihoda totalnega predsednika, kot je Putin, ki bi lahko ustroj izkoristil sebi v prid in si zagotovil ohranitev oblasti.

Spremembe tudi za funkcionarje, poslance, sodnike ...

Nekatera področja, kot so izplačevanje pokojnin, minimalna urna postavka (ki jo ureja zakon, sprejet leta 2017) in možnost javnega zdravljenja, so bila zakonodajno urejena v praksi že pred referendumom. Propagandisti današnjega referenduma še posebno starejše prebivalstvo prepričujejo h glasovanju za spremenjeno ustavo z argumentom, da bodo kršitve in neizpolnjevanje ustavnih obveznosti lahko lažje prijavili, saj se ne bodo sklicevali "samo na zakon", marveč na ustavo, ki je glavni državotvorni dokument. Predsednikov kabinet in najožji krog sodelavcev v intervjujih pozivajo k sprejetju ustave tudi tako, da se javno sprašujejo, kaj se bo zgodilo s slednjimi sprejetimi zakoni, če Putina nasledi nekdo, ki bi zakone lahko zlahka spremenil, a ustave ne.
De facto bo sicer večina področij ostala nespremenjena, medtem ko se bo spremenila omejitev za opravljanje predsedniškega mandata, ki bo Putinovemu nasledniku onemogočila kopičenje mandatov. Omejitev opravljanja dveh mandatov zapored je namreč Putinu omogočila, da je lahko leta 2012 ponovno kandidiral, medtem ko je bil po prvih dveh mandatih v letih 2000-2008 po sili razmer in ustave štiri leta predsednik vlade, v novi ustavi pa bi bila beseda zapored izbrisana. Predsednik države bo imel tudi večji nadzor nad ministri in sodniki, zmanjšala pa se bo tudi veljavnost mednarodnega prava na teritoriju Ruske federacije. Spremenili bi se še pogoji za opravljanje funkcionarskih služb, tam bodo lahko zaposleni samo tisti, ki imajo le eno državljanstvo (rusko) in nimajo prijavljenega začasnega prebivališča v tujini. Svojega denarja ne bodo smeli hraniti v tujini. Sprva je bila omejitev tudi nedovoljena nepremičnina v tujini, a te spremembe nato niso zapisali v predlagano novo ustavo. Najvišji funkcionar v državi, predsednik, bo lahko funkcijo opravljal, če v tujini nikoli ni imel prijavljenega stalnega prebivališča. Eden od amandmajev določa, da mora kandidat na predsedniških volitvah v državi živeti preteklih 25 let, kar onemogoča kandidaturo prepoznavnima obrazoma ruske opozicije Alekseju Navalnemu in Mihailu Hodorkovskemu.