Sanchez za predčasne volitve

Na lokalnih volitvah v Španiji minulo nedeljo je premočno zmagala ljudska stranka PP, veliki poraženec pa je vladajoča socialistična stranka PSOE premiera Pedra Sáncheza, ki je že sklical izredne parlamentarne volitve za 23. julij. Španska politika se torej ponovno usmerja v desno, pri čemer se bo morala PP tokrat povezati s skrajno desno stranko Vox, ki se še vedno sklicuje na diktatorja Francisca Franca, njegovo ideologijo in simbole. Tako kot v Italiji se torej tudi Španiji obeta vlada, ki ni več samo konservativna, ampak temelji na zavezništvu med konservativno sredino in skrajno desnico.

Sánchez je utrpel hud poraz tudi v nekdanjih socialističnih trdnjavah, med temi v Andaluziji, kjer so socialisti prevladovali v domala vseh velikih mestih, sedaj pa je PP postala prva stranka. Njegova odločitev, da napove predčasne volitve, opazovalcev ni presenetila. Vztrajanje do konca mandata, torej še več kot leto dni, bi socialistično stranko samo izčrpavalo. Možnosti, da bi na državnih volitvah sedanji premier zmagal, seveda niso velike; pravzaprav so skoraj nične, če ne pride do pomembnih sprememb.

Tu Sánchez igra na dejstvo, da bo 1. julija Španija prevzela predsedstvo Evropskega sveta in bo torej v središču politične pozornosti. Vrstili se bodo obiski tujih državnikov, kar bo sedanjemu premierju verjetno dvignilo rating. Socialisti imajo namreč v koaliciji nadležnega partnerja, leve populiste nekdanje stranke Podemos, ki je v tem času zamenjala kar nekaj vodilnih kadrov in tudi nekaj imen. Socialisti očitno želijo s predčasnimi volitvami prerezati vezi s partnersko stranko in jo dejansko izčrpati, saj se nameravajo predstaviti kot edina resna alternativa vzpenjajoči se desnici. Skratka, če ne zmagajo, pa želijo postati edina močna in resna opozicija vladajoči PP. Ta pa se bo morala soočiti s skrajno desnim partnerjem in mu popuščati pri programskih izbirah. Skratka, če PSOE ne zmaga, ostane edini pomembni akter opozicije v času, ko bo morala PP, ki jo trenutno vodi nekdanji predsednik Galicije in sedanji senator Alberto Núñez Feijóo, popuščati partnerski skrajni desnici.

Izjema na volitvah pa je bila Barcelona. Tam je stranka Junts, ki se sklicuje na odstavljenega predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta, z enajstimi svetniki (prej jih je imela pet) postala prva stranka. Njen predstavnik, 77-letni Xavier Trias, je bil v letih od 2011 do 2015 ugleden in priljubljen župan. Ob koncu takratnega mandata ni bil izvoljen, ker je teden dni pred volitvami desničarski dnevnik El Mundo objavil podatke o njegovih domnevnih bančnih računih v Švici in ga obtožil korupcije. Tako je bila izvoljena za županjo kandidatka Podemosa Ada Colau. Kasnejša preiskava je ugotovila, da so bili podatki o korupciji izmišljeni.

Uspeh Triasa je seveda premešal štrene v taboru zagovornikov katalonske neodvisnosti, kajti stranka republikanske levice, ki je pred štirimi leti dobila deset svetnikov, jih ima zdaj samo pet. Njen glavni kandidat Ernest Maragall je že napovedal, da niso pripravljeni na novo koalicijo s socialisti in stranko Comuns, naslednico nekdanje Podemos. Ta pretok glasov v gibanju za neodvisnost bi znal vplivati tudi na katalonsko deželno vlado, iz katere je že pred časom izstopila Junts, ni ji pa odrekla podpore v parlamentu. Tako opazovalci napovedujejo, v Kataloniji predčasne volitve, morda že decembra.

To pa bi lahko bila priložnost, da se Puigdemont vrne v katalonsko politiko. V juliju naj bi se namreč evropsko prizivno sodišče dokončno izreklo o njegovi imuniteti, ki jo je prvostopenjsko sodišče že potrdilo. Skratka, Kataloniji se morda spet obetajo zanimivi časi.