Sanchezu se nasmiha premierstvo

V Španiji je zmagal Pedro Sanchez. Socialistka Francina Armengol, nekdanja predsednica vlade Balearskih otokov, je nova predsednica španske poslanske zbornice. Zanjo so poleg socialistov in levičarske stranke Sumar glasovali poslanci manjšinskih strank: obeh katalonskih, obeh baskovskih in poslanec galicijske stranke. Desnica, Ljudska stranka (PP) in skrajno desna stranka Vox, je bila poražena. Tudi poslanka koalicije Kanarskih otokov je po pričakovanju podprla kandidatko PP, a zaman.

Vse do zadnjega ni bilo jasno, kaj se bo dogajalo v madridski poslanski zbornici. V sredo je sicer premier Sanchez napovedal, da bo predlagal rabo manjšinskih jezikov, predvsem katalonščine in baskovščine v španskem parlamentu, v pravosodju in tudi v Evropskem parlamentu. To naj bi bil očitno temelj dogovora s katalonsko stranko Junts, katere predstavniki, predvsem nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont, so v prejšnjih dneh opozarjali, da se Katalonci ne bodo zadovoljili z obljubami, ampak želijo dejstva. Dodajali so, da volitve predsednika poslanske zbornice še ne pomenijo, da bo Junts podpiral tudi izvolitev Sancheza za predsednika vlade. Dejstvo, ki so ga pričakovali, je včerajšnje uradno sporočilo Sanchezove vlade Evropski uniji, da Španija zahteva vključitev katalonščine, baskovščine in galicijščine med delovne jezike institucij EU. Dogovor vsebuje tudi imenovanje preiskovalnih komisij za atentate v Barceloni 17. avgusta 2017 in za afero prisluškovanja katalonskim politikom. To je bila zelena luč za izvolitev Armengolove za predsednico poslanske zbornice. Prejela je 178 glasov, dva več od absolutne večine.

Seveda je še odprto vprašanje vlade; Pedro Sanchez namreč potrebuje 176 glasov, absolutno večino v poslanski zbornici. To lahko doseže samo z glasovi stranke Junts. To je, če želimo stvari povedati, kakršne dejansko so, podporo Puigdemonta. Vzdržanje stranke Junts namreč ne zadostuje, v tem primeru bi bil verjetno izvoljen lider PP Alberto Nuñez Feijoo. In tu bo potreben nov krog pogajanj; na obzorju je pomemben ukrep, ki bi dejansko zaprl vse sodne postopke v zvezi s katalonskim referendumom leta 2017. Ne gre samo za status Puigdemonta, ki živi v izgnanstvu, postopki zadevajo približno 400 ljudi, organizatorje referenduma in tudi protestnike.

Da je tako, je včeraj mimogrede omenil vodja poslanske skupine katalonske republikanske levice ERC Gabriel Rufian. Tiskovno konferenco je sklical tik pred začetkom zasedanja parlamenta in skušal omiliti dejstvo, da je bila pri pogajanjih njegova stranka dejansko nepomembna, ker je že pred volitvami napovedala podporo Sanchezu. Dejal je, da pričakuje, da bo vlada vendarle zaprla vprašanje kazenskega pregona Kataloncev, ki so v postopku v zvezi z referendumom. Ob dejstvu, da je Puigdemont že pred časom postavil dve zahtevi, priznanje pravice do osamosvojitve Katalonije in prekinitev kazenskega pregona v zvezi z referendumom. Ker pa Sanchez pravice do osamosvojitve politično ne more priznati, je povsem upravičena domneva, da bo vlada razglasila amnestijo oziroma drugačen ukrep za prekinitev pregona in da bo to pogoj za glasove stranke Junts za zaupnico Sanchezovi vladi.

Če torej drži, kar smo zapisali v začetku, da je zmagal Sanchez, ni mogoče mimo dejstva, da je drugi zmagovalec Carles Puigdemont, ki je postal prvi sogovornik Sanchezu in njegov vladi ter je tako potisnil stranko ERC v ozadje. Ugotovitev, ki bi znala vplivati na dogajanja v manjšinski katalonski vladi, ki jo sestavlja prav ERC.

Izid včerajšnjega glasovanja je tudi zamrznil predvolilne ambicije italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je v Španiji napovedovala zmago desnice in pričakovala uveljavitev skrajno desne stranke Vox kot nekakšen pohod na Evropo na volitvah v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. Napoved, da bo ta desnica zavladala Evropski uniji in da je ne bo več vodila koalicija levice in zmernih strank desnega tabora, je namreč temeljila prav na povezavi med Italijo in Španijo, kjer naj bi vlado sestavili Ljudska stranka (PP) in skrajno desna stranka Vox. Ne samo to, tudi v španski desnici je prišlo včeraj do razkola. Vox namreč ni glasoval za kandidatko Ljudske stranke, ampak za lastnega kandidata. Sporočili so, da so se tako odločili, ker jim PP ni prepustila nobenega mesta v predsedstvu poslanske zbornice.