V ruskih napadih v Ukrajini je bilo včeraj in v soboto zvečer ranjenih več ljudi, pri čemer je bil v regiji Harkov v ruskem obstreljevanju ubit civilist. Sedem ljudi je bilo ranjenih tudi v napadu na eno od vasi v regiji Zaporožje, je pisala Slovenska tiskovna agencija (STA). Medtem je ruska protiletalska obramba po navedbah Kremlja včeraj zjutraj prestregla devet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad pristaniščem v Sevastopolu ob Črnem morju.
Na Krimu so zaradi napada z droni morali za nekaj ur ustaviti ves pomorski promet, guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je nastavila Moskva, pa je zatrdil, da niso poškodovali nobenega objekta, je poročala ruska tiskovna agencije Tass. Dva brezpilotna letalnika so po navedbah guvernerja zrušili nad morjem, pet so jih prestregle ruske sile za elektronsko bojevanje, dva pa so s površine vode uničili nad obalo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj komentiral odločitev Washingtona, da Ukrajini dobavi kasetno strelivo. V intervjuju na ruski nacionalni televiziji je sporočil, da ima Rusija dovolj svojih zalog kasetnega streliva, da z njim odgovori Ukrajini. "Če jih bodo uporabili proti nam, si seveda jemljemo pravico do povračilnih ukrepov," je izjavil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Organizacija Human Rights Watch in Ukrajina sta sicer obtožili Rusijo, da kasetno strelivo na bojišču že uporablja. V številnih delih sveta je to strelivo prepovedano, odločitev ZDA, da Ukrajini dobavi kasetno strelivo, pa je v mednarodni skupnosti naletela na ostre odzive. To so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki po izstrelitvi eksplodirajo v zraku in se raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, so velika grožnja civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Tudi v vojaških krogih so številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno. Spomnimo ob tem še na besede nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka v sobotnem intervjuju Večeru, da je ameriško opremljanje ukrajinske vojske s kasetnimi bombami "dejanje obupa".
Na bojiščih se nadaljuje ukrajinska protiofenziva, ki pa po pisanju ameriškega časnika Washington Post napreduje počasi, ker da so ozemlja pred ruskimi utrdbami močno minirana. Po navedbah ukrajinskih vojakov so dolge priprave na protiofenzivo, ki so se začele pred približno enim mesecem, dale Rusom čas za pripravo, da so tako upočasnili napredovanje Ukrajincev, piše časnik. Pri tem dodaja, da so Rusi na območjih pred glavnimi ruskimi utrdbami namestili protitankovske in protipehotne mine ter skrite kable, pritrjene na eksploziv. Kijev je po pisanju Washington Posta zato zdaj po kakšnih 14 dneh spremenil strategijo. Namesto da bi se poskušali prebiti z bojnimi pehotnimi vozili in tanki, ki so jih zahodni zavezniki dobavili Ukrajini za protiofenzivo, enote napredujejo peš, še navaja Washington Post.
Težave ukrajinske protiofenzive je izpostavil tudi ruski predsednik Putin. "Poskusi nasprotnika, da bi prebil našo obrambo /.../, so bili skozi celotno ofenzivo neuspešni. Nasprotnik ni dosegel uspeha," je dejal v pogovoru za televizijo. Po njegovih besedah ruske sile na nekaterih območjih "celo prehajajo v ofenzivo in zavzemajo ugodnejše položaje". Ukrajinska obrambna ministrica Gana Maljar je na to dejala, da so ukrajinske sile na območju Kupjanska na vzhodu države res prisiljene v obrambo, medtem ko vendarle postopno napredujejo na območju Bahmuta, ki so ga Rusi zavzeli maja. "Zadnja dva dni nasprotnik aktivno napada na območju Kupjanska v harkovski regiji, v defenzivi smo. Potekajo srditi spopadi in položaj se spremeni večkrat dnevno," je dejala ministrica.
Prigožinov naslednik?
Po poročanju ameriške televizije CNN naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin Wagnerjevim borcem predlagal, da poveljstvo nad to zasebno paravojaško enoto prevzeme izkušen plačanec Andrej Trošev (na posnetku). Ruski časnik Komersant je pisal, da je pet dni po neuspehu Wagnerjevega upora v Rusiji Putin vodji Wagnerja Jevgeniju Prigožinu in več deset njegovim višjim borcem predlagal naj se še naprej borijo pod poveljstvom človeka s klicnim znakom "Sedoj", kar pomeni "sivi lasje". Sedoj naj bi bil vzdevek Troševa, upokojenega polkovnika in prav tako enega od ustanoviteljev Wagnerja. Bil naj bi neposredno vpleten v vojaške operacije te skupine v Siriji, za službovanje v Afganistanu pa še v Sovjetski zvezi odlikovan z dvema redoma rdeče zvezde. Tudi za operacije v Čečeniji je bil odlikovan z dvema ruskima redoma za hrabrost in medaljo reda zaslug za domovino druge stopnje.