Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, razkriva Poročilo o stanju planeta 2020, ki ga vsaki dve leti izda Svetovni sklad za naravo (WWF) v sodelovanju z londonskim zoološkim društvom. Upad je rezultat uničevanja okolja, ki prispeva k pojavu zoonotskih bolezni, kot je covid-19.
Poročilo o stanju planeta 2020 je celovita študija o stanju narave na podlagi indeksa živega planeta - Living Planet Index (LPI), ki spremlja stanje populacij prosto živečih živali na svetu. LPI je razvilo londonsko zoološko društvo (Zoological Society of London), kaže pa, da isti dejavniki, za katere verjamejo, da povečujejo možnost izbruha pandemije, stojijo za povprečnim 68 odstotnim upadom populacije vrst vretenčarjev v obdobju 1970-2016. Glavni razlogi za dramatičen upad so izguba habitata in degradacija, vključno z izsekavanjem gozdov, katerih gonilo je pridelava hrane.
"Poročilo o stanju planeta 2020 izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prosto živečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj," je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. "Ne moremo spregledati dokazov - ti veliki upadi populacije prosto živečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema."
Najbolj ogrožena je biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov
Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 odstotkov svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih upadle za 84 odstotkov. Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju.
"Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelktrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto izgradnje dodatne sive infrastrukture in nadaljevanjem fragmentacije naših rek, se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek," je dejal Leon Kebe iz WWF Adria. "Projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v Evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave," pravi Kebe.
S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi - od zmanjšanja tveganja za nove bolezni, do večje razpoložljivosti hrane. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti moramo nujno izvesti ambiciozni intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov.
Pridelava in uživanje hrane sta ključna dejavnika izgube biotske raznovrstnosti
Podoben načrt je nujno potreben za celotno svetovno biodiverziteto. Stabilizacija in zaustavitev izgube biodiverzitete je mogoče le z drznejšimi in ambicioznejšimi ukrepi za ohranitev narave in spremembo načina pridelave in uživanja hrane. Nujne spremembe vključujejo učinkovitejšo in okolju prijaznejšo trajnostno proizvodnjo in trgovino s hrano, zmanjševanje odpadkov ter izbiro bolj zdrave in okolju bolj prijazne hrane.
Svetovni voditelji morajo takoj ukrepati
Poročilo o stanju planeta 2020 je izšlo manj kot en teden pred 75. vrhom Generalne skupščine Združenih narodov (UNGA), kjer bodo voditelji pregledali napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD). Srečanje bo združilo svetovne voditelje, podjetja in civilno družbo, da bodo zastavili okvir za delovanje po letu 2020, kar bo mejnik pri postavljanju temeljev za nujno potreben nov sporazum za naravo in ljudi.
Lambertini zaključuje: "Če želimo ohraniti upanje, da bo obnovitev narave dala enaka možnosti sedanjim in prihodnjim generacijam, morajo svetovni voditelji svetovni, poleg prizadevanj za ohranjanje narave, naš sistem pridelave hrane narediti bolj trajnosten in sicer na način, da vključuje ustavitev krčenja gozdov. S prihajajočo Generalno skupščino OZN lahko novo poročilo WWF pomaga zagotoviti nov sporazum za naravo in ljudi, kot temelj za dolgoročno preživetje prosto živečih živali, rastlin, žuželk ter vse narave, vključno s človekom."
