Škotska med pandemijo in neodvisnostjo

Bojan Brezigar
05.05.2021 05:00
Na Otoku bodo jutri volili na skoraj vseh regionalnih in lokalnih nivojih, a vse oči so uprte proti severu.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Za zmago na volitvah je treba tudi lupiti krompir: škotska premierka Nicola Sturgeon v akciji. Foto: REUTERS
Reuters

V velikem delu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske bodo jutri volili: na Škotskem in v Walesu bodo volitve v regionalna parlamenta, v številnih mestih in krajih v Angliji, tudi v Londonu, pa lokalne volitve. Največ pozornosti bo seveda uperjene proti Škotski: javnomnenjske raziskave napovedujejo veliko zmago Škotski nacionalni stranki (SNP) in njeni voditeljici Nicoli Sturgeon, ki bi si lahko v 130-članskem parlamentu zagotovila 67 poslancev, torej absolutno večino. A tu ne gre samo za prevlado v parlamentu, gre za vprašanje morebitne neodvisnosti te najbolj severne britanske regije oziroma dežele. Javno mnenje je skoraj diametralno razdeljeno, po zadnjih anketah so za malenkost vodili zagovorniki ostanka v Združenem kraljestvu. Unionistične stranke, ki so na zadnjih volitvah nastopale s skupno listo proti neodvisnosti Škotske, tokrat nastopajo ločeno in ena zadnjih javnomnenjskih raziskav, ki jo je objavil dnevnik The Scotsman, kaže na poraz konservativne stranke britanskega premierja Borisa Johnsona.{infobox-quote_full}161225{/infobox-quote_full}

London o neodvisnosti ne želi niti slišati

Vprašanje morebitnega novega referenduma za neodvisnost Škotske je ves čas lebdelo nad volilno kampanjo. Še nedavno tega je SNP volivce pozivala, naj ji posodijo glas za novi referendum o neodvisnosti. Stranka je sprva zmago na volitvah enačila z novim mandatom za sklic drugega referenduma, v zadnjem času pa je to programsko točko potisnila nekoliko v ozadje; očitno so ugotovili, da podpora Nicoli Sturgeon ni vezana na obljubo o referendumu, ki ga uradni London vsaj za zdaj ne namerava ne dovoliti ne priznati. Zato tokratna kampanja SNP ni bila osredotočena na neodvisnost, za katero bi se borila po koncu pandemije covida-19, s katero se Johnsonova vlada v Londonu uspešno spopada. Tako na plakatih in drugem gradivu ni bilo več gesla "Izberi SNP za IndyRef2", kot s kratico navajajo to programsko točko za dosego neodvisnosti Škotske. Še več, Nicola Sturgeon je v nedavnem pogovoru za medijsko mrežo BBC na izrecno vprašanje odgovorila, da SNP trenutno nima ekonomskega programa za izločitev Škotske iz Združenega kraljestva in da na teh volitvah volivci ne bodo odločali o izstopu Škotske iz Združenega kraljestva.

To je po eni strani nenavadno, če pomislimo, da je Škotska nacionalna stranka nastala prav z namenom, da slej ko prej doseže neodvisnost Škotske, in da te programske usmeritve ni nikoli prikrivala. Še več, pred razpustom parlamenta, torej pred začetkom volilne kampanje, so poslanci celo izglasovali zakon za razpis novega referenduma. Zdaj pa Sturgeonova nekako miri volivce z zagotovilom, da se bo škotska vlada po volitvah lotila "zahtevnih vprašanj in praktičnih rešitev". Škoti so sicer leta 2014 zavrnili odcepitev od Združenega kraljestva. Tedaj je za neodvisnost glasovalo 45 odstotkov volivcev.{infobox-gray}161226{/infobox-gray}

Odločili bi lahko "mehki unionisti"

Medtem ko je še pred časom kazalo, da bo SNP premočno zmagala, ji zadnje raziskave napovedujejo skromno večino v parlamentu in le nekaj manj kot 40 odstotkov glasov vseh volivcev. To ni dobra popotnica za morebitni novi referendum in zato si je Sturgeonova prizadevala, da prepriča "mehke unioniste", naj glasujejo za SNP in ji tako zagotovijo absolutno večino v parlamentu. Gre za volivce, ki ocenjujejo, da si mora Škotska po koncu pandemije predvsem gospodarsko opomoči in da je vprašanje neodvisnosti v tem trenutku drugorazredna tema.

Pomagali bi ji lahko Zeleni, ki naj bi z enajstimi poslanci podvojili svoje zastopstvo v parlamentu, načelno podpirajo neodvisnost in so že v prejšnjem mandatu podpirali vlado SNP, vendar njihov program ne vsebuje vprašanja neodvisnosti, pač pa predvsem okoljevarstvene teme. Če bi prišlo do glasovanja o referendumu, bi predlog verjetno podprli, vendar je stranka osredotočena na druge teme. Previdnost SNP je mogoče razumeti tudi kot skrb, da ohrani zavezništvo s stranko Zelenih.

Nicola Sturgeon naj bi torej ostala predsednica škotske vlade še v prihodnjem mandatu, njena zadržanost v volilni kampanji pa jasno kaže, da v tem trenutku ne postavlja novega referenduma kot glavne točke svojega programa. Prav glede tega je prišlo v škotskem parlamentu do spopada znotraj stranke na eni zadnjih sej prejšnjega mandata, ko je skupina poslancev dejansko izsilila sprejem sklepa, da bo Škotska razpisala nov referendum, če bodo imele stranke neodvisnosti absolutno večino v parlamentu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta