Škotska nacionalna stranka SNP premierke Nicole Sturgeon je zmagovalka četrtkovih volitev škotskega parlamenta, vendar se nji želja, da bi sama imela absolutno večino, ni uresničila; manjka ji namreč en poslanec in za ključne odločitve bo potrebovala dogovor s stranko Zelenih. Volivci so vsekakor potrdili javnomnenjske raziskave. SNP je zmagala v 62 volilnih okrožjih, treh več kot na prejšnjih volitvah, konservativna stranka jih je osvojila štiri (eno manj kot zadnjič), liberalni demokrati so potrdili štiri poslance, laburisti pa so izgubili dve mesti in osvojili samo dve okrožji.{infobox-quote_full}161655{/infobox-quote_full}
Temu je treba dodati še glasove proporcionalnega dela volitev, ki kompenzirajo manjše stranke. V sestavi novega škotskega parlamenta bo imela SNP 64 poslancev, Zeleni, ki prav tako podpirajo zahtevo po novem referendumu za neodvisnost, pa osem; stranke, ki se opredeljujejo za nov referendum, imajo torej zagotovljeno absolutno večino v 129-članskem škotskem parlamentu. Tri unionistične stranke imajo skupno 57 poslancev, od teh konservativci 31, laburisti 22 in liberalni demokrati štiri. Stranka Alba, ki jo je ustanovil nekdanji voditelj SNP Alex Salmond, sedaj v ostrem sporu s Sturgeonovo, je pristala na 1,7 odstotka glasov in ni dobila nobenega poslanca.
Boris Johnon noče o referndumu niti slišati
Voditeljica SNP Nicola Sturgeon torej slavi zmago, čeprav so ji napovedi še pred nekaj dnevi kazale celo večjo uveljavitev. Glede na dejstvo, da ima v zavezništvu s stranko Zelenih absolutno večino v škotskem parlamentu, se bo morala takoj spoprijeti z zahtevo po novem referendumu, ki jo je morala obljubiti radikalnemu delu svoje stranke. To bo seveda trd oreh. Britanski premier Boris Johnson je namreč na dan volitev v odgovor Sturgeonovi, ki je potrdila, da bo predlagala zakon o sklicu referenduma, "ko bo čas za to", izjavil, da bi bila zahteva po novem referendumu za neodvisnost Škotske neodgovorna in nepremišljena. Poudaril je, da je v času pandemije postalo jasno, kakšno moč ima skupna država.
Seveda se je Sturgeonova na te besede takoj odzvala. Potrdila je, da bo SNP predložil zakon za sklic novega referenduma, ker je "pravi čas, da ponudimo tej državi izbiro za boljšo prihodnost". Dodala je, da bo moral Johnson na sodišče, če bo želel zaustaviti ta postopek. Svojo oceno je še zaostrila z besedami, da nima noben politik pravice, da se zoperstavi tej nameri, če bodo škotski volivci izvolili večino, ki se opredeljuje za neodvisnost. Referendum naj bi bil do konca leta 2023. Na referendumu leta 2014 so sicer zagovorniki neodvisnosti zbrali okoli 45 odstotkov glasov.
Londonski župan ostaja Sadiq Khan
V četrtek so volitve potekale tudi v Walesu. Tam ni bilo veliko presenečenj. Laburistom za las ni uspelo prejeti absolutne večine v 60-članskem parlamentu; dobili so 30 poslancev, tako da je zelo verjetna obnovitev koalicije z valižansko nacionalno stranke Plaid Cymru. Laburisti so pridobili enega poslanca, Plaid Cymru, ki jih ima 13, pa dva, medtem ko so konservativci prejeli 16 mandatov, šest več kot na prejšnjih volitvah. Izginila je protievropska populistična stranka UKIP, ki je z brexitom dosegla svoj cilj in ne obstaja več, njene glasove pa so si razdelile ostale stranke. Tudi v Walesu se po javnomnenjskih raziskavah krepi gibanje za neodvisnost, ki zdaj dosega že četrtino volilnega telesa. Razlogi so predvsem gospodarski, saj je Wales izrazito kmetijska regija, za katero je bila EU glavno tržišče. Po brexitu je izvoz v EU težji, poleg tega pa so valižanski kmetje izgubili evropske subvencije, ki so jih pred brexitom prejemali.
Sicer pa so volitve potekale tudi v številnih krajih v Angliji. Največ zanimanja je veljalo za volitve londonskega župana, kjer je ponovno kandidiral Sadiq Khan, laburist pakistanskega rodu, ki je bil leta 2016 izvoljen za župana. Khan je bil velik favorit in volivci so to potrdili; zanj se je izreklo 55,2 odstotka volivcev, njegov konservativni protikandidat Sian Berry pa je pristal na 44,8 odstotka glasov. Kot zanimivost velja navesti, da je kandidat Laurence Fox, ki je vso svojo kampanjo zastavil proti zapiranju mesta zaradi pandemije covida, zbral bora dva odstotka glasov. Naj dejstvo, da seštevek odstotkov ni 100, ne vara; volilni sistem namreč omogoča dvojno izbiro, torej tudi rezervnega kandidata.
