Slovenec v Južni Koreji: Februarja se je pojavila bolnica številka 31, ki je postala superprenašalka in začela se je drama

Blaž Križnik je v Ljubljani diplomiral na fakulteti za arhitekturo, nato je na Fakulteti za družbene vede doktoriral iz sociologije vsakdanjega življenja. Kot raziskovalec je dve leti delal v Rotterdamu, bil je tudi v Barceloni, zdaj je že nekaj časa profesor na šoli za urbane študije na univerzi Hanyang v Seulu. Tam živi že dobro desetletje. Novi koronavirus Seula ni prizadel tako kot na primer širše območje mesta Daegu, kjer je bilo, kot pravi, odkritih več kot 70 odstotkov vseh južnokorejskih okužb. "Izbruh v Daeguju je povezan z bolnico številka 31, ki je bila kot 'superprenašalka' vir množične okužbe, predvsem v verski sekti Šinčondži," v intervju pojasni sogovornik.

Hitri testi kar v avtu

Ko sva si dopisovala za ta pogovor, ste mi pojasnili, da je po vašem mnenju Južna Koreja trenutno, kar se covida-19 tiče, ena varnejših držav. A agencije so zadnji teden med drugim poročale, da je po večdnevni stagnaciji števila okuženih to spet začelo naraščati. Sledile so spet dobre, optimistične informacije. Kaj se dogaja? Kakšno je stanje?
"V Seulu je te dni prijetno spomladansko vreme. V naši soseski so zacvetele magnolije in češnje in ljudje po daljšem času znova posedajo v parku. Z obveznimi zaščitnimi maskami sicer, kar pa je zaradi onesnaženega zraka v Južni Koreji običajno. Na prvi pogled nič nenavadnega, nobenih izrednih razmer ni. Ljudje upajo, da je najhujše mimo in da je izbruh koronavirusa pod nadzorom. Hkrati pa se zavedajo, da še vedno obstaja nevarnost ponovnega izbruha."
Kdaj je v Južni Koreji prišlo do večja izbruha in epidemije? Kakšen je bil razvoj dogodkov? Kaj je bila točka preloma, če lahko rečem tako, da se je širjenje nekako začelo umirjati, da so torej ukrepi "prijeli"?
"Prvi primer koronavirusa je bil v Južni Koreji potrjen 20. januarja pri kitajski turistki iz Wuhana. Nato se skoraj mesec dni ni zgodilo veliko. Potem se je 18. februarja pojavila bolnica številka 31, ki je postala tako imenovana superprenašalka in začela se je prava drama. V dobrem tednu dni se je število okuženih povečalo za desetkrat in Južna Koreja je v trenutku postala država z največjim številom okuženih takoj za Kitajsko. Sredi marca se je rast števila okužb umirila, hkrati pa se je povečalo število ozdravljenih bolnikov."
Kakšne, kako odločne, rigorozne, represivne ukrepe je sprejela južnokorejska vlada?
"Težko bi rekel, da so ukrepi represivni. Nihče ne straši ljudi z vojnim stanjem. Ali grozi medijem. Nasprotno. Administracija predsednika Moon Jae-ina deluje transparentno, njeni ukrepi so kljub začetnim težavam dobro pripravljeni in strokovno premišljeni. Med najpomembnejšimi je gotovo vzpostavitev obsežnega in učinkovitega testiranja, s pomočjo katerega so hitro našli in izolirali okužene, tudi če ti še niso kazali bolezenskih znakov. Poleg tega iščejo in testirajo vse, ki so bili ali bi lahko bili v stiku z obolelimi. Od januarja naj bi bili testirali okoli 320.000 ljudi, tudi s tako imenovanim 'drive-through' testom, ki ga lahko v manj kot desetih minutah opravite kar v avtomobilu. Vlada obolelim za koronavirusom krije tudi vse stroške zdravljenja, tistim v samoizolaciji pa namenja enkratno denarno pomoč."

Takoj razvoj metode za hitro testiranje

V kakšni fazi so ukrepi zdaj ali, preprosteje rečeno, kako živite, kaj je omejeno, kaj dovoljeno?
"Na naše življenje je najbolj vplivalo zaprtje šol in vrtcev. Otroka sta doma zaprta že drugi mesec. Ampak se ne pritožujeta. Imata veliko več časa za igro, gledata na primer Ribiča Pepeta in Firbcologe. Na večini univerz so začetek pomladnega semestra prestavili za dva tedna, zdaj pa vsa predavanja opravljamo po spletu. Na ta način tudi nakupujemo in naročamo vso hrano, kar sicer ni nič novega. V Južni Koreji vam lahko na dom dostavijo karkoli v manj kot 24 urah. Sicer pa v Seulu do zdaj ni bilo posebnih omejitev gibanja z izjemo prepovedi večjih dogodkov ali shodov na javnih mestih. Vendar namerava vlada ukrepe zaostriti, saj obstaja možnost ponovnega izbruha, ki bi se lahko v desetmilijonskem Seulu hitro razširil."
Kakšen je bil odziv ljudi v Južni Koreji na virus? Šok, krč? V kakšnem stanju je ta hip gospodarstvo? Kako je država pomagala podjetnikom, kmetom, javnemu sektorju?
"Kakšnega večjega šoka med ljudmi nisem opazil. Morda tudi zato, ker imajo izkušnje z izbruhom virusov sars in zlasti mers pred petimi leti. Pravijo tudi, da so prav te izkušnje pomagale pri pripravi vladnih ukrepov. Vlada se je zdaj, ko kaže, da je izbruh omejen, lotila tudi gospodarskih ukrepov. Rekordno veliko finančno pomoč je namenila umiritvi finančnih trgov, spodbudam izvoznikom in tudi za pomoč malim podjetjem, kmetom in samozaposlenim. Nekatere občinske uprave so prejšnji teden uvedle tudi nekakšno temeljno odškodnino, ki naj bi jo prejela vsa zaradi izbruha ogrožena gospodinjstva."

Evropske vlade so po nepotrebnem odlašale z ukrepi

Kako bo covid-19 spremenil Južno Korejo, kaj najbolj?
"Prav seznam s pripadniki sekte, ki so si ga delile številne javne službe in občine, kaže, kako močno je izbruh spremenil odnose med javnim in zasebnim. Vlada, denimo, vsakodnevno pošilja SMS-sporočila o novih primerih okužb, v katerih so tudi številne podrobnosti o zasebnem življenju okuženih. Ljudje se sicer zavedajo, da v tem trenutku druge možnosti ni. Hkrati pa tudi ni zagotovil, da se podobni vdori v zasebnost ne bodo nadaljevali v prihodnje. Je pa izbruh prinesel tudi lepe zgodbe o medsebojni pomoči in skupnostni solidarnosti, kar kaže, da se je med ljudmi okrepilo zavedanje, da so kot družba močno povezani. V tekmovalni in visoko individualizirani južnokorejski družbi takšno spoznanje ni povsem samoumevno."