Turško vrhovno upravno sodišče je nekdanji carigrajski katedrali Hagija Sofija odvzelo status muzeja, s čimer je odprlo pot k temu, da bi lahko znova postala mošeja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je nato v petek podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve. S tem je storil še en korak od sekularne Turčije, ki jo je zarisal njen ustanovitelj Mustafa Kemal Atatürk.
Sodišče je razveljavilo odločitev Atatürkove vlade iz leta 1934 in odločilo, da lahko Hagijo Sofijo znova odprejo za muslimanske molitve. Pojasnili so, da je Hagija Sofija last fundacije, ki jo je ustanovil osmanski sultan Mehmed II. Ta je leta 1453 zavzel Istanbul in 900 let staro cerkev spremenil v mošejo. Zgradba je bila takrat registrirana kot mošeja, česar ni mogoče spremeniti, je odločilo sodišče. "Pravno je nemogoče, da bi bila Hagija Sofija uporabljena za druge namene kot za mošejo," so dodali. "Sodišče je popravilo napačno odločitev izpred 86 let," je ob tem povedal Selami Karaman, odvetnik združenja, ki je vložilo pobudo za razveljavitev odločitve Atatürkove vlade. Združenje je trdilo, da je Atatürkov podpis ponarejen in da zato odločitev ne velja. Pojasnil je, da mora biti sodba sodišča uveljavljena v 30 dneh. Ta odločitev po njegovih besedah pomeni, da je status Hagije Sofije kot mošeje avtomatično obnovljen. Pozneje je Erdogan v nagovoru narodu sporočil, da bo prva muslimanska molitev v Hagiji Sofiji 24. julija. Dodal je, da bodo vrata Hagije Sofije "tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane".
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu, in je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.
Reakcije iz sveta so negativne. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil obžalovanje nad turško odločitvijo. "Hagija Sofija ima močno simbolno, zgodovinsko in univerzalno vrednost," je poudaril ob tem, so zapisali na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje. Uradne Atene so medtem to označile za zgodovinsko napako turškega predsednika. "Grčija obsoja takšno Erdoganovo ravnanje in bo storila vse, kar lahko, da bodo Turčijo doletele posledice," je sporočil tiskovni predstavnik grške vlade Stelios Peca. Za obžalovanja vredno so spremembo statusa tega muzeja označili tudi v Moskvi. "Danes ni več veliko takšnih simbolov z večstoletno zgodovino, ki imajo tolikšen vpliv na človeštvo," je poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško. Ogorčeni so tudi v mednarodnem Svetovnem cerkvenem svetu, ki združuje več kot 350 religij, in pozivajo Erdogana, naj spremeni svojo odločitev.
