Vojislav Bercko
Združene države Amerike oziroma predsednik Donald Trump se poslavljajo od še enega pomembnega varnostnega sporazuma, ki so jih sklenili prejšnji predsedniki. Po Trumpovem lanskem enostranskem odstopu od iranskega jedrskega sporazuma, ki so ga z uradnim Teheranom sklenile ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija oziroma EU in je predvideval odpravo sankcij za ukinitev jedrskega programa, zdaj sledi še ameriški umik iz najstarejšega raketnega sporazuma INF. To pogodbo o omejitvi raket kratkega in srednjega dosega sta davnega leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
ZDA niso v dosegu ruskih raket srednjega dosega, Evropa pa
Jedrski sporazum START še velja
Pomembnejši od sporazuma INF je sporazum START I., ki govori o zmanjšanju strateške jedrskega sporazuma in sta ga ZDA ter Rusija podpisali leta 1991. Predvideva zmanjšanje jedrskih konic na 6000 na vsaki strani, česar velesili sicer nista v celoti uresničili, sta se pa temu številu vsaj zelo približali. Velesili sta leta 2010 podpisali tudi sporazum START II., ki bi število jedrskih raket še prepolovil, a ga nikdar nista ratificirali.
Se vojna seli v vesolje?
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je hkrati vrhovni poveljnik oboroženih sil, je 18. decembra lani podpisal ukaz o ustanovitvi Vesoljskega poveljstva, ki naj bi skrbelo za vojaške operacije v vesolju. Prihodnje leto naj bi ustanovili tudi Vesoljske sile. Vse skupaj vsaj malo spominja na tako imenovano Vojno zvezd, vesoljki program predsednika ZDA Ronalda Reagana, ki je leta 1983 izdal ukaz o gradnji protiraketnega sistema v vesolju.
