V knjigi opisujete pretekle upore proti nepravičnim davkom. Kako daleč je krivičen razvoj davčnega sistema prišel v Franciji?
"Odnos med davkoplačevalcem in davčnim sistemom v Franciji je zgodovinsko dolga in bogata zgodba. Francoska revolucija leta 1789 je bila na začetku upor proti krivičnim davkom in neenakostim. Tudi kasneje smo imeli protidavčna gibanja, v medvojnem obdobju so bili to samozaposleni delavci, po drugi svetovni vojni se je to nadaljevalo s poujadističnim gibanjem v petdesetih, poimenovanem po podjetniku in populističnemu politiku Pierru Poujadeu. Ta gibanja so vedno doslej izhajala iz družbeno-socialnega položaja: šlo je za kmete, samozaposlene, male podjetnike, obrtnike... Pri gibanju rumenih jopičev je novo to, da je največji povezovalni dejavnik to, da so vozniki. Avto pa imajo ljudje zelo različnih družbenosocialnih položajev. Novo je tudi, da se upori dogajajo po celi Franciji. Rezultati raziskave o davčnem sistemu, ki temelji na vzorcu 2700 ljudi, so me presenetili. Ljudje na dnu dohodkovne lestvice, s slabo plačanimi službami ali brezposelni, z nizko izobrazbo so skupina, ki je med najbolj nenaklonjenimi obstoječemu davčnemu sistemu. Izkaže se, da jih občutek ne vara, saj je edini progresivni davek v Franciji dohodnina. Progresivni niso niti prispevki za zdravstveno in socialno zavarovanje, ki predstavljajo večji delež kot dohodnina. O dohodnini se govori veliko, a predstavlja zelo majhen del – četrtino vseh davčnih prihodkov, ki jih dobi država, in šest odstotkov vseh davkov. V Franciji je 55 odstotkov ljudi sploh ne plača, saj imajo prenizke dohodke. To ne pomeni, da več kot polovica ljudi ne plačuje davkov, saj morajo plačati vse ostale, mnogo bolj krivične davke."
In ti ljudje protestirajo?
"Natančnih analiz nimamo. A s kolegi iz Centra Émile-Durkheim smo začeli novembra z anketami. Večina protestnikov rumenih jopičev so delavke, uslužbenci v javnih službah, od medicinskih sester do učiteljev. Najnižje plačani. Večini ni potrebno plačevati dohodnine, imajo pa občutek, da je mnogi, ki bi jo morali, ne plačajo. Med njimi so predstavniki delavskega in srednjega razreda. Ko pravijo, da nasprotujejo krivičnim davkom, je treba razumeti, da ne nasprotujejo davkom kot takim. Ne gre za libertarno gibanje proti davkom in državi. Ljudje, ki so na ulicah Francije, so proti krivičnim davkom in proti davčnemu sistemu, ki ga prepoznajo kot nepravičnega."
Alexis Spire
Kombinacija zagovora socialne države in sovraštva do tujcev je zelo nevarna."
Alexis Spire
Že nekaj let slišimo politike, delodajalce pa tudi novinarje, da delavci v Franciji ne morejo zahtevati višjih plač, saj je že sedaj francoski delavec nekonkurenčen, predrag in je zato tolikšna brezposelnost. Ta govorica je učinkovita."
