Družba SpaceX, ki jo je ustanovil milijarder Elon Musk, je v nedeljo znova uspešno izstrelila raketo Starship, s katero nameravajo v bližnji prihodnosti poleteti na Mars. Šlo je za peto testno izstrelitev te velikanske rakete. Prva je bila aprila 2023, najnovejša pa se je od predhodnih vseeno razlikovala. Prvič je namreč uspelo mehanskim rokam, ki so jih poimenovali Mechazilla, ujeti pogonski del rakete, tako imenovani pospeševalnik super heavy. Marca letos testni polet ni bil tako uspešen, saj se je pospeševalnik uničil 460 metrov nad oceanom in se ni vrnil na zemljo. 

Tega, da pogonski agregati nosilne rakete Falcon 9, s katero na mednarodno vesoljsko postajo ISS v kapsuli Crew Dragon poletajo astronavti, po vzletu nadzorovano pristanejo na plavajoči ploščadi, smo že vajeni, imajo tudi za to posebej zasnovano podnožje. Tokrat pa je družbi SpaceX uspelo prvič ujeti pogonski del rakete na izstrelitveni ploščadi v Teksasu, kar je po poročanju tujih medijev odločilni korak v prizadevanjih podjetja za ponovno uporabo te najmočnejše rakete na svetu. Pristanek na vzletni ploščadi omogoča enostaven pregled rakete, morebitno popravilo in zamenjavo iztrošenih delov ter možnost hitrega vnovičnega vzleta.

Pospeševalnik super heavy je spodnji del dvostopenjske rakete Starship, ogromne mehanske roke, ki so ga ujele, pa so nameščene na izstrelitveni stolp. Medtem ko se je pospeševalnik sedem minut po izstrelitvi vrnil na izstrelitveno ploščad, je zgornja stopnja 50 metrov dolge rakete, izdelane iz nerjavnega jekla, pristala v Indijskem oceanu kot že med četrtim testnim poletom junija letos. Takrat je polet Starshipa trajal dobro uro. Zanimiv je podatek, da ustvari pogonski agregat Starhipa med vzletom skoraj dvakrat toliko potiska kot raketa Space Launch System (SLS), ki jo ameriška vesoljska agencija Nasa uporablja kot nosilno raketo pri svojem programu Artemis. 

Pristanek na ploščadi so spremljali komentarji na družbenih omrežjih, v njih pa komentatorji opisujejo jok in solze. Oboje od sreče zavoljo uspešnega ulova. SpaceX je čestital tudi prvi mož Nase Bill Nelson. "Medtem ko se pripravljamo na vrnitev na Luno v okviru misije Artemis, nas bodo nadaljnja testiranja pripravila na drzne misije, ki so pred nami," je zapisal. Nasa načrtuje vrnitev človeka na Luno med letoma 2027 in 2028, njihove načrte pa so že večkrat zamaknili.

Starship je sicer prototip vesoljskega plovila, ki v celoti meri 122 metrov višine, s katerim želi Musk ponesti ljudi na Mars, do takrat pa z njimi oskrbovati morebitne prebivalce Lune. A sprva bodo do rdečega planeta letele prazne rakete, morda že leta 2026. Z njimi bodo testirali varne pristanke na Marsu. Če bodo uspešni, bi lahko človeška posadka tja poletela v štirih letih, je napovedal Musk. Pri tem bodo lovili trenutek, ko sta Zemlja in Mars najbližje drug drugemu, kar se zgodi vsakih 26 mesecev. Milijarder računa, da se bo po tem število poletov zelo povečalo, prva samooskrbna mesta na Marsu pa napoveduje čez kakšnih 20 let.