Velikost vrta je ključna za uspešno samooskrbo štiričlanske družine, vendar je treba upoštevati tudi prosti čas, ki ga lahko namenimo vrtnarjenju. Pri načrtovanju vrta je pomembno, da upoštevamo želje in okuse vseh družinskih članov ter izberemo primerne sorte vrtnin. Poleg pravilne postavitve vrtnin in upoštevanja kolobarja je za uspešno pridelavo ključno redno spremljanje stanja rastlin ter skrb za zemljo in njeno obogatitev s kompostom ali gnojili, pojasnjuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Kako velik vrt zadošča za štiričlansko družino?
"Kako velik bo vrt, je odvisno od našega prostega časa. Če želimo pridelovati sezonsko hrano za sprotno porabo v kuhinji, naj bo za družino zelenjavni vrt velik vsaj 50 m2. Če pa hočemo pridelati svoj krompir, veliko fižola, buč, čebulo in česen za ozimnico, pa bomo morali razmisliti o manjši njivi, veliki nekaj 100 m2. Le tako bomo lahko poskrbeli za kolobar, da bo pridelava resnično trajnostna."
Koliko naj posadimo, da bo dovolj, ne pa preveč?
"Pri vzgoji zelenjave na 50 m2 imejmo v mislih želje in okuse vseh družinskih članov. Izberemo sorte solatnic, paradižnika in ostalih vrtnin, ki jih večina je in poje. Na povprečnem vrtu bomo pridelali le za vikend kosila solate, paradižnika, zelja in ostalih vrtnin. Moderen ekološki vrt uporablja mešane posevke, kjer kombiniramo najrazličnejše vrtnine, zelišča in ostale rastline, kot so cvetlice (žametnice, ognjič, kapucinke)."
Je smiselno saditi krompir, če imamo samo vrt, ne pa recimo cele njive?
"Za zabavo ali če se učimo vrtnarjenja, potem imamo lahko na vrtu par rastlin zgodnjega krompirja. Večina je navdušena nad kifeljčarjem. Drugače pa na žalost paradižnik in krompir druži ista bolezen - krompirjeva plesen. Zato se raje krompirju na majhnem vrtu izogibamo. Enako velja za sladki krompir, saj ta potrebuje veliko površino za rast nadzemnega dela."
Ali kolobarimo letno ali tudi znotraj sezone?
"Na vrtu pazimo pri sajenju (sejanju) vrtnin na isto mesto. Vedno se izogibamo rastlinam iz iste družine, saj jih povezujejo iste bolezni. Pogosta napaka so predvsem solatnice. Tako za solato sejemo endivijo, nato radič, motovilec, zimsko solato. A ko se enkrat pojavi solatna plesen, jo težko ukrotimo. Zato, ko poberemo eno vrtnino, na njeno mesto posadimo nekaj povsem drugega. Tako na isto mesto čez leto pridejo tudi tri ali več različnih vrtnin. Obstajajo številna druga pravila, kot je sajenje čebulnic na mesto, kjer so bile stročnice. Tam bo preveč dušika za pravilno rast čebulnic."
Ali katere rastline lahko pustimo na istem mestu več let? Katere?
"Rastline, ki same sebe dobro prenašajo in jih lahko gojimo več let na isti površini, so bob, zelena, por, kumare in paradižnik. Če se pojavljajo bolezni ali škodljivci, potem je nujno upoštevati kolobar oziroma sajenje teh vrtnin čim dlje stran od trenutnega mesta."
Kako učinkovito krepimo odpornost rastlin na naraven način? Kdaj je najboljši čas za to? S čim krepimo katere rastline?
"Čas za krepitev rastlin je od semena pa vse do spravila pridelka. Uporabljamo tako imenovane biostimulante, med katere prištevamo vse morske alge in aminokisline ter druge snovi. Pomembno je, da rastline redno škropimo ali zalivamo z njimi. Recimo na 7 do 14 dni, odvisno od rastlinske vrste in faze rasti."
Kako vemo, ali moramo izboljšati tudi zemljo? Ali naj jo jeseni kar preventivno s čim pognojimo? Ali zagovarjate prekopavanje vrta?
"Če so tla rahla ali celo peščena, potem je dovolj rahljanje zemlje. Prekopavanje opravimo le v težkih, glinenih tleh. Tako zemljo prelopatamo tik pred zimo in pustimo velike grude, ki jih zdrobi zimski mraz. Prekopavanje ponovimo spomladi. V jesenskem času nikoli ne pustimo zemlje prazne, ker pride do vetrne in vodne erozije. Če nimamo na zemlji vrtnin, jo prekrijemo z zastirko. Prav tako je jesen pravi čas za založno gnojenje in gnojenje s kompostom. S kompostom pognojimo le tretjino vrta tako, da kompost vdelamo v zgornjo plast tal. Drugo tretjino pognojimo z rudninskim gnojilom, ki vsebuje dovolj kalija in fosforja. Tako jo pripravimo na naslednjo sezono za kapusnice in plodovke. Ena tretjina pa je polna solatnic, čebulnic in drugih vrtnin. To le dognojimo in okrepimo z morskimi algami."
Če se bolezni že pojavijo: katere rastline se še dajo pozdraviti in kako, katere pa je najbolje izruvati in odstraniti?
"Pomembno je, da vrtnar redno pregleduje svoj vrt. Takoj ko se pojavi bolezen na rastlini, odstrani ta del. Če je celotna rastlina okužena, jo odstranimo v komunalne smeti. Okuženih delov rastline nikoli ne dajemo na kompost. V boju proti boleznim je pomembna krepitev z morskimi algami in aminokislinami. Prav tako imamo na voljo druga ekološka sredstva, kot je sistemični baker, posebne kamninske moke in drugi. Sta pa potrebna redno škropljenje in krepitev na 7 do 14 dni. V kombinaciji z upoštevanjem kolobarja in mešanega posevka imamo lahko zelo lep ekološki domači vrt."
Imate kak recept proti rdečim polžem, ki so bili letos tolikšna nadloga? Je mogoče uničiti njihova jajčeca oziroma ličinke?
"Polži so izziv in nevarnost vsako leto znova. Pomembno je redno in sprotno uničevanje slinarjev in lazarjev (rdeči, rjavi, črni, sivi polži brez hišice). A avtohtone majhne in velike polže s hišicami pustimo živeti. Le prestavimo jih stran od vrta. Nastavljamo jim vabe v obliki modrih kroglic, ki naj bodo na osnovi železa, saj je le tako sredstvo ekološko. Prav tako nastavljamo vabe. Enostavno položimo list rabarbare ali desko na vrt in jih naslednje jutro poberemo s spodnje strani. Tam bomo tudi našli jajčeca. V zemljo lahko zakopljemo do vrha lonček in vanj natočimo pivo. Hitro se razmnožujejo in izležejo tudi več kot 300 jajčec letno. Kar pomeni, da se jih ne bomo rešili in se bomo morali vsako sezono znova boriti proti njim."
Kateri so še drugi pogosti škodljivci na vrtu in kako jih zatiramo na naraven način?
"Najbolj zahtevni škodljivci so talni, kar pomeni, da so odrasli osebki ali njihove ličinke v zemlji. Tam poškodujejo ali požrejo koreninice, gomolje, korene naših rastlin. Med temi so najbolj pogoste strune, bramor in ogrci (bele mesnate ličinke hroščev). Proti bramorju in ogrcem bodo najbolj učinkovite nematode. To so povsem naravni organizmi, ki se prehranjujejo z omenjenimi škodljivci. Uporabimo jih spomladi in jeseni, ko je v zemlji dovolj vlage. Proti strunam pa imamo na voljo naravno sredstvo na osnovi zeolita in rastlinskih izvlečkov, ki jih preženejo in celo uničijo. Med najbolj pogoste prištevamo uši in gosenice, ki jih najdemo povsod po vrtu, od okrasnega, sadnega do zelenjavnega. Uši uničimo s sredstvom na osnovi neema in prav tako imamo na voljo ekološko naravno sredstvo, ki uniči gosenice. Zavedati se moramo, da je znanstvena agronomija zelo napredovala in imamo na voljo številna ekološka sredstva, ki so dejansko bolj učinkovita kot kemična. In seveda nimajo negativnega učinka na naše okolje."
