Evropski ekonomskosocialni odbor (EESC), ki je poleg Evropskega odbora regij civilnodružbeni posvetovalni organ Evropske unije (EU), je na plenarnem zasedanju v Bruslju nagrado civilne družbe, ki jo podeljuje od leta 2006 na različne teme in izzive, letos podelil italijanski skupini Ženska toponomija.
Nagrada je bila tokrat posvečena enakim možnostim žensk in moških oziroma boju zoper spolno diskriminacijo, segregacijo in stereotipizacijo, pa zoper nasilje nad ženskami ter za njihovo opolnomočenje, enakopravnost in za spodbujanje njihovih sposobnosti. Iz 27 držav članic EU je prišlo kar 177 predlogov, a med njimi letos ni bilo prav nobenega iz Slovenije. Članica Ženske toponomije Maria Pia Ercolini je ob prejemu nagrade, ki ji jo je pred 350 delegati odbora, med njimi jih sedem iz Slovenije, ki ji jo je izročil predsednik EESC Luca Jahier, rekla: "Za spreminjanje družbe na bolje samo zakoni niso dovolj. Za trajno spremembo obnašanja potrebujemo tudi vzporedne napore za spreminjanje naših predstav ter boj zoper stereotipe in predsodke. To ni samo feminizem, je boj za solidarno in civilizirano družbo." In kaj počnejo pri Ženski toponomiji? Ob pomoči nekaterih ozaveščenih moških kolegov so pred sedmimi leti začele pregledovati poimenovanja ulic in trgov v doslej 90 odstotkih italijanskih mest. Ugotovitve so za enakopravnost med spoloma porazne, čeprav ne presenetljive. Na sto moških poimenovanj je v povprečju le 7,8 odstotka ulic, cest in trgov poimenovanih po ženskah, pa še to v kar 60 odstotkih po religioznih likih, denimo sveti Mariji ali svetnicah. Tudi pri poimenovanjih šol in drugih izobraževalnih ustanov je podobno. Ta dejstva skuša s predlogi poimenovanj po ženskah italijanska civilnodružbena skupina spremeniti. V Bruslju so nagrajenke poudarile, da niti v drugih članicah EU ni zelo drugače, zato v javni zavesti oziroma podzavesti ni dovolj zavedanja o številnih uspešnih ženskah, visokih strokovnjakinjah, vrhunskih znanstvenicah, sijajnih izumiteljicah, odličnih političarkah in drugih. Ženska toponomija je s prvo nagrado v žep pospravila tudi 14 tisoč evrov. Denarna nagrada za vsako od preostalih mest v finalu pa je po 9000 evrov.
Druga nagrada je šla poljskemu Štrajku žensk. Poljakinje so leta 2016 šle pod tem imenom prvič na ulice in ogorčeno izrazile nasprotovanje načrtom vlade, da popolnoma prepove splav. Zahtevale so, da same odločajo o svojih reproduktivnih pravicah, in obsodile vladno omejevanje temeljnih svoboščin in demokratičnih vrednot. Štrajk žensk sedaj pomaga do opolnomočenja ženskam predvsem v manjših poljskih mestih in vaseh. Tretjo nagrado je dobilo bolgarsko združenje Naja. V sodelovanju s šolami, učitelji in starši so se bolgarske aktivistke lotile stereotipnih, celo seksističnih sporočil, ki se skrivajo v pravljicah za otroke. S pogovori skušajo še čisto majhnim otrokom pojasniti, da izza vsiljevanja stereotipnih spolnih vlog morajo obstajati enake možnosti v življenju dečkov in deklic. Četrto mesto je šlo na Finsko za program Ženska koda. Z njim razbijajo mit, da naj bi bili za računalniške programerje primerni zgolj moški. Za ženske tako pripravljajo brezplačne tečaje o računalniškem softwaru. Samo v zadnjih dveh letih so na ta način v Ženski kodi izobrazili 4000 žensk in mnoge so dobile službe v računalniških družbah ali zagonskih podjetjih. Peto mesto je ostalo v Belgiji. Nagrada je šla v roke bruseljskemu Binderju. Binder izdeluje spisek ali adresar oziroma, kot sami rečejo, zemljevid najprej belgijskih, sedaj pa vseevropskih strokovnjakinj za različna področja. Gre za to, da na javnih političnih in drugih debatah, denimo na televiziji, nastopa le malo žensk. S svojim zemljevidom bi radi medije spodbudili, da k razpravi povabijo več predstavnic.