Svet se sooča s podnebnimi spremembami, zato se zdijo kratki leti mnogim popotnikom vse manj sprejemljivi. Fenomen, poimenovan flygskam, občutek sramu zaradi letenja, ki se je najprej pojavil v Skandinaviji, je že navdihnil mnoge potnike, da so začeli zmanjševati svojo odvisnost od potovanj z letali. Super hitri vlaki za potovanja na razdaljah do 1120 kilometrov so zdaj najbolj učinkovita alternativa letenju. Prevažanje potnikov med mesti s hitrostjo 290 kilometrov na uro ali več pomeni zanimivo kombinacijo hitrosti in udobja.
Od 80. let preteklega stoletja je bilo vloženega že veliko denarja v visokohitrostna in visokozmogljiva železniška omrežja po vsej Evropi in Aziji, najprej z japonskim Šinkansenom in francoskim Train a Grand Vitesse (TGV). V preteklem desetletju pa je Kitajska nesporno prevzela vodilno vlogo na tem področju in zgradila železniško mrežo z 38 tisoč kilometri prog, po katerih se je mogoče pripeljati v skorajda vsak kotiček države.
Tudi Španija, Nemčija, Italija, Belgija in Velika Britanija pravkar širijo evropsko železniško mrežo, v prihodnjem desetletju naj bi jim sledile še druge države. Leta 2018 je z odprtjem železniške proge Al-Boraq v Maroku svojo prvo visokohitrostno železnico dobila tudi Afrika. Konec tega desetletja se bo temu klubu pridružil še Egipt. Visokohitrostne železnice imajo tudi v Južni Koreji, Savdski Arabiji in na Tajvanu, železniške proge, po katerih bodo vlaki med velikimi mesti drveli s hitrostmi, višjimi od 250 kilometrov na uro, pa nameravajo zgraditi tudi v Indiji, Rusiji, ZDA in na Tajskem.
Zdaj lahko z vlakom najhitreje potujete na Kitajskem, in to z vlakom Šanghaj Maglev, ki povezuje šanghajsko letališče Pudong s postajo podzemne železnice Longjang Road v središču mesta in lahko doseže hitrost 460 kilometrov na uro. Ta vlak ne vozi po običajnih tirih, temveč lebdi na magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnicah. Na Kitajskem so že razvili novi tak vlak, ki bo vozil s hitrostjo kar 620 kilometrov na uro.
Kitajska se lahko pohvali tudi z drugim najhitrejšim vlakom na svetu. To je vlak CR400 Fuxing, ki po tirih drvi s hitrostjo 350 kilometrov na uro, čeprav je na testih dosegel tudi hitrost 420 kilometrov na uro. Vlak ima do 16 vagonov, ki lahko sprejmejo do 1200 potnikov. Tretji najhitrejši na svetu so vlaki iz nemške družine InterCity Express (ICE). Najbolj znan med njimi je ICE3 ali "beli črv", ki po nemških tirih že od leta 1999 drvi s 330 kilometri na uro. Vlak vozi po 180 kilometrov dolgi progi med Kölnom in Frankfurtom, potnike pa iz enega mesta v drugega pripelje v samo 62 minutah.
Četrti najhitrejši vlak na svetu vozi po Franciji. To je sloviti Train a Grand Vitesse ali TGV, najhitrejši med konvencionalnimi vlaki, saj lahko doseže testno hitrost 574,8 kilometra na uro. Danes ti visokohitrostni vlaki vozijo med Parizom in Lyonom, Marseillom, Bordeauxom, Nantesom, Strasbourgom, Lillom, Brusljem in Londonom, na nekaterih progah tudi s hitrostjo do 320 kilometrov na uro. Ikonične oranžne TGV iz 80. let stoletja so zamenjali naprednejši visoko zmogljivi dvonadstropni vlaki. Strokovnjaki pravkar testirajo najnovejšo generacijo dvonadstropnih vlakov TGV-M, ki naj bi začeli potnike prevažati prihodnje leto. Treba je omeniti še japonski vlak JR East E5 (do 320 kilometrov na uro), maroški Al Boraq (320 kilometrov na uro), španski AVE S-103 (310 kilometrov na uro), južnokorejski KTX (305 kilometrov na uro), italijanski Trenitalia ETR1000 (300 kilometrov na uro) in savdskoarabski Haramain High Speed Train (300 kilometrov na uro).
