Švedski premier Ulf Kristersson in zunanji minister Tobias Billstrom sta danes na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu deponirala dokumente o pristopu njune države v zvezo Nato, s čimer je Švedska uradno postala 32. članica največjega vojaškega zavezništva na svetu.
"Švedska se je svobodno, demokratično, suvereno in enotno odločila za vstop v Nato," je na slovesnosti v Washingtonu - navzoč je bil ameriški državni sekretar Antony Blinken - izjavil Kristersson in poudaril, da članstvo Švedske v Natu pomeni zmago za svobodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Blinken je ob prejemu dokumentov kot prvi pozdravil vstop Švedske v zavezništvo. "Dobre stvari pridejo k tistim, ki čakajo. To je bila nekoliko dolga pot, vendar mislim, da smo že od prvega dne vedeli, da bomo danes tukaj, in zdaj smo," je povedal.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je, na omrežju X, pozdravil širitev. Prepričan je, da sta z vstopom tako Švedska kot Nato postala močnejša in varnejša.
Švedski je ob "zgodovinskem koraku za to državo in našo skupno varnost" na omrežju X čestitala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Bolj suverena Evropa, zlasti na področju obrambe, je ključna za krepitev Nata," je zapisala.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa meni, da je Švedska znotraj Nata "bolj zaščitena pred ruskim zlom".
Na sedežu Nata v Bruslju bo v ponedeljek slovesnost, ko se bo Švedska s simboličnim dvigom zastave kot 32. članica pridružila obrambni zvezi.
Pot do članstva
Švedska je za članstvo v Natu skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, danes pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska.
Za sprejem v Nato se je Švedska po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti, njen proces pa so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, ki je od Švedske zahtevala ukrepe proti članom Kurdske delavske stranke, ki jih ima za teroriste. Da bi ji ugodil, je Stockholm dopolnil ustavo in sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Odpravil je tudi omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.
Proces je oteževalo tudi zavlačevanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska, ki po ruski invaziji na Ukrajino ohranja tesne vezi s Kremljem, je z ratifikacijo med drugim odlašala zaradi švedskih kritik stanja vladavine prava in svobode medijev na Madžarskem. Prav tako je Budimpešta večkrat obsodila "odkrito sovražni odnos" Švedske.
Madžarska se je sicer soočala z vse večjim pritiskom ZDA in držav članic EU, naj vendarle ratificira pristopni protokol Švedske, kar je madžarski parlament, kot zadnji med parlamenti članic Nata, 26. februarja tudi storil.
