Odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump, ki še vedno ne prizna volilnega poraza proti demokratu Joeju Bidnu, ne more iz svoje kože. Na dvodnevnem virtualnem vrhu najmočnejših in najhitreje se razvijajočih se svetovnih držav G20, ki bi moral biti v Savdski Arabiji, a je potekal zgolj preko videokonference, naj bi bil po poročanju dobro obveščenih virov, med njimi bruseljskega medija Politico, ponavljal svojo staro mantro: Najprej Amerika (America First). Ali, povedano drugače, pričakoval naj bi bil, da bo cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga razvija več kot 50 svetovnih farmacevtskih družb - najdlje sta prišli ameriški gigant Pfizer v sodelovanju z nemškim BioNTechom, ki sta v petek pri ameriški zvezni Upravi za hrano in zdravila (FDA) uradno zaprosila za izredno odobritev uporabe njunega cepiva, in ameriška Moderna - najprej na razpolago prebivalcem ZDA, šele nato drugim. Poleg samohvale, kaj vse je sam napravil v boju proti covidu-19, in besed, da se "veseli sodelovanja še dolgo časa", pri čemer je naslavljal ostale državnike, kot da bo v Beli hiši še štiri leta, se je hitro naveličal vsega. Besedo je predal finančnemu ministru Stevenu Mnuchinu in odšel. Na partijo golfa.{api_embed_photo}607493{/api_embed_photo}
Svet ni tako egoističen
Dvodnevni vrh se je sicer v soboto začel z video nagovorom savdskega kralja Salmana, ki je izpostavil, da imajo udeleženci vrha dolžnost, da se skupaj zoperstavijo izzivu pandemije in pošljejo v svet močno sporočilo upanja. "Ljudje in gospodarstva po vsem svetu trpijo zaradi tega šoka, a po svojih najboljših močeh se bomo potrudili, da to krizo z mednarodnim sodelovanjem premagamo," je dejal. "To leto je bilo izredno," je nadaljeval in ocenil, da je pomenila pandemija covida-19 šok, kakršnemu doslej še nismo bili priča. Zdaj je po njegovih besedah bistveno predvsem, da države skupaj razvijejo cepivo, ki mora biti dostopno vsem ljudem. Salman, ki šteje že 84 let in je vodenje države v večini zadev predal kronskemu princu Mohamedu bin Salmanu, je bil sicer po poročanju nemške tiskovne agencije DPA videti zelo šibak in je le s težavo opravil svoj desetminutni nastop, zaradi česar so se takoj razširila ugibanja o njegovem zdravju.
Drugi svetovni voditelji niso delili Trumpovega egozima. Britanski premier Boris Johnson je tako že pred vrhom v video nagovoru poudaril, da je treba zagotoviti pravičen dostop do cepiv proti novemu koronavirusu po vsem svetu in da mora svojo vlogo pri tem odigrati skupina G20. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da je Rusija pripravljena priskrbeti svoje cepivo Sputnik V drugim državam, ki ga potrebujejo, in spomnil, da zdaj pripravljajo že tudi drugo in tretje cepivo. V podobnem tonu se je kitajski voditelj Xi Jinping zavzel za krepitev sodelovanja z drugimi državami pri raziskavah, razvoju, proizvodnji in distribuciji cepiv. Kitajska bo po njegovih besedah podprla države v razvoju in si prizadevala, da postanejo cepiva dostopna kot javno dobro.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem države G20 pozval k dodatni podpori mednarodni pobudi Covax za pravično razdeljevanje cepiva proti covidu-19, ki zbira sredstva za nakup in distribucijo cepiva v revnih državah. Doslej se ji je pridružilo že več kot 150 držav, med njimi Kitajska, ne pa tudi ZDA. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v skladu z napovedmi v svojem govoru članice G20 pozvala k močnejši finančni podpori tej pobudi in globalni solidarnosti. Podobno nemška kanclerka Angela Merkel: "Če bomo po svetu stopili skupaj, lahko virus in njegove posledice obvladamo in premagamo."{infobox-gray}145450{/infobox-gray}
Okolje ne more počakati
Trump je drugi dan udaril znova. Branil je svojo odločitev za umik iz pariškega podnebnega sporazuma, češ da je nepošten in enostranski. "ZDA sem umaknil iz nepoštenega in enostranskega pariškega podnebnega sporazuma, zelo nepoštenega dogovora za ZDA," je dejal Trump. "Pariški dogovor ni narejen za to, da bi rešil naravo. Narejen je bil za to, da se ubije ameriško gospodarstvo," je še zatrdil odhajajoči ameriški predsednik. "Zavračam predajo milijonov ameriških služb in pošiljanja milijard ameriških dolarjev najhujšim onesnaževalcem in okoljskim prestopnikom na svetu. In to bi se zgodilo."
Trump je med svojim štiriletnim mandatom ne le zagovarjal nadaljnjo rabo fosilnih goriv, ampak je celo spodbujal tudi vse večje trošenje premoga. Odkrito je dvomil o znanstvenih odkritij glede podnebnih sprememb ter slabil domačo zakonodajo in institucije za zaščito okolja. Za umik iz pariškega sporazuma se je odločil pred enim letom, nato pa je tekel odstopni rok, ki je potekel dan po ameriških volitvah. Izvoljeni predsednik Joe Biden, ki bo prisegel 20. januarja, je že napovedal, da bo ZDA takoj po inavguraciji znova pridružil temu sporazumu. Številni evropski voditelji so to že pozdravili. Biden je sicer napovedal tudi ambiciozen načrt, vreden 1700 milijard ameriških dolarjev za preobrazbo ZDA v ogljično nevtralno državo do leta 2050. Danes so ZDA druga država na svetu glede na količino izpustov toplogrednih plinov, takoj za Kitajsko.
