"Potreba po mednarodni solidarnosti in multilateralnem sodelovanju je večja kot kdajkoli. Zato se je Nobelov komite odločil, da nagrado za mir podeli Svetovni organizaciji za hrano," s temi besedami je predsednica odbora Berit Reiss-Andersen v skoraj prazni dvorani v Oslu pojasnila izbor letošnjega nagrajenca. Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov nagrado prejme za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih in za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja.
Kot je v utemeljitvi odločitve o 101. prejemniku nagrade za mir poudarila Berit Reiss-Andersen, je Svetovni program za hrano največja humanitarna organizacija, ki se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja varnost hrane. Lani je WFP zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve lakote in pomanjkanja varnosti hrane. Reiss-Andersenova je opozorila tudi, da se trendi glede lakote v zadnjih letih slabšajo. "Leta 2019 je zaradi akutne lakote na svetu trpelo 135 milijonov ljudi, kar je največ v več letih. Najbolj se je to število povečalo zaradi vojn in oboroženih konfliktov," je dejala. Opozorila je še, da je pandemija koronavirusne bolezni pripomogla k naraščanju števila žrtev lakote na svetu. V državah, kot so Jemen, DR Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso, se je zaradi kombinacije oboroženega konflikta in pandemije število ljudi, ki živijo na robu lakote, dramatično povečalo.
WFP je po navedbah Nobelovega odbora v pandemiji še okrepil svoje delovanje. "Dokler ni cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu," je poudarila Reiss-Andersenova. Opozorila je, da svetu grozi humanitarna katastrofa nedoumljivih razsežnosti, če WFP in druge organizacije, ki zagotavljajo pomoč v hrani, ne bodo prejeli finančne podpore, za katero so zaprosili. "Vez med lakoto in oboroženim konfliktom je začarani krog," je še dejala.
WFP, ki ima sedež v Rimu, je bil ustanovljen leta 1961, njegovo poslanstvo pa je zadostiti svetovnim potrebam po hrani, spodbujati gospodarski razvoj in dosegati socialno ravnotežje v nerazvitih državah. Pomoči WFP so najpogosteje deležni žrtve naravnih nesreč, razseljeni, prebivalstvo, ki trpi za lakoto, in ženske kot žrtve nasilja. Pri aktivnostih v boju proti globalnim problemom lakote in revščine sodeluje WFP z vladami posamezni držav, sistemom v okviru Združenih narodov, podjetji in nevladnimi organizacijami.
"To je trenutek ponosa," pa je v prvem odzivu dejal tiskovni predstavnik WFP Tomson Phiri. "Letos smo več kot samo odgovorili na klic dolžnosti, ko je WFP ohranil dostavo mednarodne pomoči kljub omejitvam zaradi pandemije covida-19," je dejal novinarjem v Ženevi. "V nekem trenutku smo bili največja letalska družba na svetu, ko je bila večina letalskih prevoznikov, če ne celo vsi, prizemljena," je ponazoril.
